Za nizozemsko zahodnoindijsko družbo je zaman iskal prehod v Indijo, in zaplul v reko, ki danes nosi njegove ime. Angleški pomorski raziskovalec in navigator sir Henry Hudson je kar trikrat poskusil najti severni prehod do Azije.

Prvič se je podal na pot leta 1607, ko je bila njegova naloga najti severni prehod do Indije. Raziskal je obalo Spitzbergov in ponovno odkril otok Jan Mayen vzhodno od Grenlandije, pomorske poti na vzhod pa ni našel.

Naslednje leto so ga znova poslali na pot z nalogo, da naj najde prehod med Spitzbergi in Novo zemljo. Ko je ugotovil, da mu pot povsem zapira led, je moral namero opustiti. Četudi nobeno od njegovih potovanj ni bilo uspešno, je leta 1609 od Nizozemske dobil nalogo, da naj še enkrat poskuša najti severni prehod.

S svojo ladjo Polmesec je objadral Norveški rt, vendar zaradi vremenskih razmer potovanja ni mogel nadaljevati proti vzhodu. Zato je sklenil, da bo plul na zahod, da bi prišel do Orienta. Julija je prišel do severnoameriške celine zahodno od Nove Škotske. Od tam je odjadral vzdolž obale proti jugu mimo zaliva Chesapeake. Ko se je vračal proti severu, je raziskal ta zaliv, na hitro pregledal Delawarski zaliv in končno pristal v Sandy Hooku, vhodu v današnje pristanišče New Yorka.

V zaliv, kjer se v morje izliva ena največjih rek Severne Amerike, je prišel po golem naključju. Reke z morja ni bilo moč opaziti, ker sta jo polotoka Sandy Hook in Long Island povsem skrila. Četudi je Hudson videl reko, ki se danes imenuje po njem, ni bil prvi Evropejec, ki jo je odkril; Giovanni Verrazano ga je prehitel za 100 let. Hudson pa je bil prvi, ki jo je raziskal. Jadral je še približno 250 km po reki navzgor, približno do današnjega mesta Albany, nekaj članov posadke pa je plulo še dlje.

Novembra 1609 se je Hudson vrnil v Anglijo, kjer so aretirali njega in njegovo angleško posadko, holandska posadka pa je lahko z ladjo odplula na Nizozemsko. Hudsonu so prepovedali, da bi opravljal raziskovanja za druge države.

Naslednje leto je znova odplul proti Ameriki. Domneval je, da je vodna pot proti vzhodu daleč na severu. Evropo je zapustil aprila 1610 z ladjo Discovery. Junija je zaplul v današnjo Hudsonovo pot. Ko je obplul polotok Ungava, je sklenil, da bo jadral ob vzhodni obali današnjega Hudsonovega zaliva navzdol. Ko je prišel v James Bay na skrajnem južnem koncu Hudsonovega zaliva, je postalo jasno, da od tam ni nobene poti na zahod. 10. novembra je Discovery zarila v led. Posadka se je uprla in ga obtožila, da kopiči zaloge in da pri razdeljevanju hrane določenim ljudem daje več.

Ko so se osvobodili ledu, je posadka Hudsona, njegovega sina in peščico drugih v majhnem čolnu prepustila usodi. Ko je Hudson umrl, so Holandci v ustju reke Hudson ustanovili trgovsko oporišče. Leta 1622 so na otoku Manhattan ustanovili Novi Amsterdam.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 301 je bila po legendi ustanovljena najmanjša republika v Evropi San Marino. Naselil naj bi jo dalmatinski kamnosek sv. Marin s svojimi krčanskimi somišljeniki. Pisni viri pa samoupravno skupnost San Marino omenjajo v 12. stoletju. Ustavo, ki večinoma velja še danes, so sprejeli leta 1600. Trdnjava Rocca v glavnem mestu San Marinu se stiska na strmem zahodnem slemenu gore Titano. Oblast v republiki so si delile maloštevilne vplivne družine. Tudi po dunajskem kongresu leta 1815, je republika ostala samostojna, meri pa vsega 61 kvadratnih kilometrov in šteje okoli 25.000 prebivalcev. Država se je obdržala predvsem zaradi nedostopnosti in odmaknjenosti.

Leta 1260 so egiptovski Mameluki z zmago nad Mongoli v bitki pri Ain Džalutu rešili Egipt in islam ter ustavili širjenje mongolskega imperija proti zahodu.

Leta 1658 je v Londonu umrl angleški državnik in vojskovodja Oliver Cromwell, vodja parlamentarnih sil v angleški državljanski vojni. Z zmago nad rojalisti je ukinil monarhijo in leta 1653 postal lord protektor Anglije, Škotske in Irske. Dve leti po njegovi smrti je bila monarhija obnovljena. Oliver Cromwell se je rodil 25. aprila 1599 v Huntingdonu.

Leta 1783 so Velika Britanija in Združene države Amerike v Parizu podpisale mirovno pogodbo, s katero se je končala vojna za neodvisnost Združenih držav, ki se je začela aprila 1775 z boji v Lexingtonu in Concordu. Velika Britanija je tako priznala novo in neodvisno državo.

Leta 1780 se je rodil nemški astronom Heinrich Christian Schumacher.

Leta 1814 se je rodil angleški matematik James Joseph Sylvester.

Leta 1869 se je v Ljubljani rodil slovensko-avstrijski zdravnik in kemik Friderik Pregl. Razvil je metode mikroanalize organiskih spojin. Leta 1923 je prejel Nobelovo nagrado in je doslej edini nobelovec slovenskega rodu. Umrl je 13. decembra 1930 v Gradcu.

Leta 1875 se je v Vratislavcih na Češkem rodil nemški avtomobilski konstruktor Ferdinand Porshe, sodeloval je tudi z nemško vojsko pri izdelavi tankov. Danes po njem poznamo avtomobilsko znamko Porsche.

Leta 1884 se je rodil ameriški matematik Solomon Lefschetz.

Leta 1900 se je v Pielavesiju pri Kuopiju rodil finski politik Urho Kaleva Kekkonen, eden najuglednejših finskih politikov po drugi svetovni vojni. Finski predsednik je bil od leta 1956 do 1982, zelo si je prizadeval za miroljubno politiko in za sodelovanje med državami, hkrati pa je bil pobudnik Evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki so jo organizirali v finskem glavnem mestu Helsinki, leta 1975. Kekonnen je umrl 31. avgusta 1985 v Helsinkih.

Leta 1905 se je rodil ameriški fizik švedskega rodu Carl David Anderson, ki je za svoje delo leta 1936 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1908 se je rodil ruski matematik Lev Semjonovič Pontrjagin.

Leta 1931 je v Beogradu je kralj Aleksander I. Karadžordžević izdal oktorirano ustavo, s katero je uzakonil centralizem in absolutizem. Monarhistično diktaruro je praktično uvedel že 6. januarja 1929.

Leta 1939 so Velika Britanija, Francija, Avstralija in Nova Zelandija napovedale vojno Nemčiji.

Leta 1939 je nemška podmornica potopila angleški potniški parnik Athenia.

Leta 1940 so ZDA Veliki Britaniji odstopile 50 rušilcev v zameno za baze na britanskem ozemlju.

Leta 1941 je Romunija priključila Bukovino k svojemu ozemlju.

Leta 1941 so nemški okupatorji v Domžalah ustrelili deset talcev. Med ustreljenimi talci je bil tudi slikar Franjo Golob.

Leta 1943 so se zavezniške sile začele izkrcavati v Kalabriji na jugu Italije, potem ko so že zavzele celotno Sicilijo. Ta zavezniška vojaška akcija sicer ni odločilneje vplivala na nadaljnji potek druge svetovne vojne, vendar je bila kljub temu velikega pomena, saj je prisilila na kolena fašistično Italijo. Tega dne je namreč zastopnik italijanskega vrhovnega poveljstva pri Siracusi na Siciliji podpisal premirje s predstavniki britanske in ameriške vojske.

Leta 1944 so francoske enote osvobodile Lyon in Saint-Etienne, britanska vojska pa Lille in Bruselj.

Leta 1948 je umrl češki državnik Edvard Beneš, ki je bil med prvo svetovno vojno desna roka Masaryku in glavni tajnik češkega narodnega sveta v Parizu. Od leta 1918 do 1935 je bil zunanji minister. Leta 1921 in 1922 je bil ministrski predsednik pod francoskim protektoratom, sklenil je malo antanto z Jugoslavijo in Romunijo. Leta 1935 je postal predsednik države, a je čez tri leta po munchenskem sporazumu odstopil. V Londonu je bil na čelu vlade v izgnanstvu. Maja 1945 je ponovno postal predsednik, s položaja je odstopil 7. junija 1948. Rodil se je 28. maja 1884 v Kozlanyu.

Leta 1969 je v Hanoju umrl vietnamski voditelj Nguyen Sinh Cung, bolj znan kot Ho Ši Minh. Bil je prvi predsednik vietnamske vlade. Predsednik je bil od leta 1945 do 1969. Leta 1930 je ustanovil indokitajsko komunistično partijo, dve leti pozneje je pobegnil v Moskvo in se čez osem let vrnil v domovino. Po prestani zaporni kazni na Kitajskem je postal voditelj odporniškega gibanja Viet Minh. Leta 1945 je razglasil neodvisnost Vietnama in imel odločilno vlogo v prvi in drugi indokitajski vojni. Ho Ši Minh se je rodil 19. maja 180 v Kim Lienu.

Leta 1976 je vesoljska ladja Viking 2 pristala na površini Marsa. Samodejne naprave so začele fotografirati planet in pošiljati posnetke na Zemljo.

Leta 1979 je kubanski predsednik Fidel Castro odprl 6. vrhunski sestanek neuvrščenih držav v Havani. Do začetka konference v Havani se je zadolženost držav članic gibanja neuvrščenih povzpela na 400 milijard dolarjev. Zaradi slabega gospodarskega položaja članic so se te čedalje bolj opirale na pomoč velikih sil. Konferenca se je končala 9. septembra.

Leta 1992 so predstavniki 39 držav v Ženevi podpisali konvencijo o prepovedi kemičnega orožja.