Bila je kraljica od leta 1948, ko je s prestola odstopila njena mati, do svojega odstopa leta 1980. Od leta 1980 do svoje smrti je imela naziv kraljica mati in princesa.

Rodila se je v Haagu princu Hendriku, vojvodi Mecklenburg-Schwerinskemu in nizozemski kraljici Wilhelmini. Svoje otroštvo je preživela v palači Het Loo v Apeldoornu, palači Noordeinde in haaški palači Huis ten Bosch. Že pri šestih letih so jo vpisali v šolo, ki so jo ustanovili samo zato, da se je prihodnja kraljica šolala skupaj s sovrstniki različnih stanov. Prvih pet let je obiskovala osnovno šolo, nato pa so jo učili zasebni učitelji. Že dva dni po 18. rojstnem dnevu je postala članica državnega sveta (Raad van State), istega leta (1927) pa se je vpisala tudi na univerzo v Leidnu, kjer je poslušala predavanja iz sociologije, prava, ekonomije, zgodovine vere, parlamentarne zgodovine in ustavnega prava. Med študijem je poslušala predavanja o kulturi Surinama in Nizozemskih Antilov, o ustanovni listini Kraljevine Nizozemske, mednarodnih in domačih zadevah, zgodovini in evropskem pravu. Prav tako je imela zasebnega učitelja, ki jo je poučeval o islamu.

Mati jo je leta 1936 po zimskih olimpijskih igrah na Bavarskem zaročila s princem Bernhardom von Lippe-Biesterfeldskim. Princesa se je zaljubila v princa, njena ljubezen pa je trajala vse življenje, čeprav ji princ ni bil zvest in je imel več zunajzakonskih otrok. Zaroko je par javno objavil 8. septembra 1936, in to potem ko je princ podpisal vse listine, v katerih je bilo navedeno, kaj so njegove naloge, dolžnosti, kaj sme in česa ne, pa tudi to, koliko rente letno bo prejemal. 24. novembra istega leta je princ dobil nizozemsko državljanstvo in spremenil ime. Že zaroka je razcepila Nizozemsko na dva dela, saj je bil princ nemškega rodu.

Poroka je bila 7. januarja naslednje leto v Haagu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Beatrix “Trix” Wilhelmina Armgard (rojena 31. januarja 1938 v palači Soestdijk), Irene Emma Elisabeth (rojena 5. avgusta 1939 v palači Soestdijk), Margriet Francisca (rojena 19. januarja 1943 v Ottawi) in Maria Christina (rojena 18. februarja 1947 v palači Soestdijk). Takoj po napadu na Nizozemsko je družina pobegnila v Kanado in se naselila v Ottawi. Družina je živela normalno življenje, edino izjemo pa je kanadska vlada naredila, ko je prihodnja kraljica rodila, saj je vlada takrat sprejela poseben zakon, s katerim je porodniško sobo, v kateri je Juliana rodila, razglasila za nekanadsko ozemlje. Tako je imela novorojena deklica le eno državljanstvo, in ne dveh. Če vlada ne bi sprejela tega zakona, novorojena princesa ne bi mogla naslediti krone. 2. maja 1945 se je družina s tovornim letalom vrnila na osvobojeno nizozemsko ozemlje.

Kanadi se je pozneje zahvalila za gostoljubnost tako, da je v Ottawo poslala 100 tisoč čebulic tulipanov, leta 1946 pa je poslala še dodatnih 20.500 čebulic s prošnjo, da bi jih posadili pred bolnišnico, v kateri je rodila. Med zadnjo nosečnostjo je Juliana zbolela za ošpicami, zato se je deklica rodila skoraj slepa na eno oko, na drugo pa je videla le delno. 6. septembra 1948 je v Amsterdamu Juliana prisegla kot nova kraljica. Njeno vladanje so pretresali škandali in težave, ki pa jih je premagovala z nasmehom na ustnicah. 30. aprila 1980, na svoj 71. rojstni dan, je Juliana podpisala svoj odstop, na prestolu pa jo je nasledila hčerka Beatrix.

Od sredine 90. let prejšnjega stoletja je trpela za senilnostjo in se je le redko pojavila v javnosti. Umrla je 20. marca 2004 v palači Soestdijk zaradi težav pri pljučnici; stara je bila 94 let. Pokopali so jo 30. marca poleg njene matere Wilhelmine v kraljevski grobnici v Delftu. Njen mož princ Bernhard je umrl le nekaj mesecev za njo, 1. decembra 2004. Star je bil 93 let.

Drugi dogodki na danšnji dan ...

Leta 311 je cesar Galerius Maksimilianus v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni razglas. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera, končalo pa se je preganjanje in ubijanje vernikov. Leta 306 je cesar Konstantin Klorus odpravil preganjanje kristjanov v zahodni polovici imperija. Le dve leti po izdaji tolerančnega razglasa je Konstantin veliki s podobnim milanskim oklicem razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Krščanstvo pa je uradna vera cesarstva postala v času Teodozija leta 380.

Leta 711 so Mavri pod vodstvom Tarika ibn Zijada pristali ob Gibraltarju in počasi začeli zavzemati Iberski polotok, predvsem Andaluzijo.

Leta 1492 je Španija dala koncesijo Krištofu Kolumbu, da lahko začne svojo odpravo v Indijo.

Leta 1555 je umrl papež Marcel II., s pravim imenom Marcellus Corvini. Rodil se je leta 1501, papež pa je postal leta 1555.

Leta 1662 se je rodila angleška kraljica Marija II.

Leta 1671 so umorili hrvaškega bana Petra Zrinskega iz dinastije Zrinski.

Leta 1777 se je rodil nemški matematik, astronom in fizik Carl Friedrich Gauss.
1789 je George Washington postal prvi predsednik ZDA. Zaprisegel je na balkonu Federalne hiše na Wall Streetu v New Yorku. Izvoljen je bil tudi drugič, tretji izvolitvi pa se je odrekel.

Leta 1803 so ZDA za 60 milijonov francoskih frankov od Napoleona kupile Louisiano, ki je tako postala 18. država ZDA. Ime je dobila po Ludviku XIV.

Leta 1838 je Nikaragva razglasila neodvisnost od Centralne ameriške federacije.

Leta 1900 so Havaji postali teritorij ZDA, Sanford B. Dole pa je postal guverner otočja.

Leta 1901 se je rodil ukrajinski ekonomist Simon Kuznec, ki je dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo.

Leta 1902 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Theodore Schultz.

Leta 1908 se je rodil islandski zunanji minister, kasneje pa premier Bjarni Benediktsson. Umrl je leta 1970.

Leta 1925 je bilo avtomobilsko podjetje Dodge Brothers, Inc. prodano podjetju Dillon, Read & Company za 146 dolarjev, kupec pa je moral nakazati še dodatnih 50 milijonov dolarjev v dobrodelne namene.

Leta 1939 se je Franklin D. Roosevelt kot prvi ameriški predsednik pojavil na televiziji.

Leta 1944 je umrl francoski modni oblikovalec Paul Poiret.

Leta 1945 sta po zavzetju Berlina nacistični vodja Adolf Hitler in njegova žena Eva Braun naredila samomor v kanclerskem zaklonišču.

Leta 1945 je jugoslovanska vojska osvobodila taborišče Jasenovac. Jasenovac je naselje v Hrvaški Posavini ob izlivu Une v Savo. Od leta 1941 do 1945 je bilo tukaj ustaško koncentracijsko taborišče, kjer naj bi bilo domnevno ubitih več kot sto tisoč Srbov, Romov, judov in Hrvatov. Med žrtvami terorja je bilo tudi veliko Slovencev.

Leta 1945 je ameriška vojska zavzela München, sovjetska vojska pa je prodrla v Berlin.

Leta 1946 se je rodil švedski kralj Carl XVI. Gustaf.

Leta 1948 je bila v Bogoti ustanovljena Organizacija ameriških držav.

Leta 1949 se je rodil portugalski premier Antonio Guterres.

Leta 1967 je umrl slovenski muzejski delavec, zgodovinar in zemljepisec Franjo Baš.

Leta 1973 je ameriški predsednik Nixon objavil, da je zaradi škanadala Watergate odstopilo več njegovih pomočnikov, med njimi tudi H. R. Haldeman in John Ehrlichman.

Leta 1980 je Beatrix postala nizozemska kraljica.

Leta 1989 je umrla korejska prestolonaslednica Ji Bang Dža.

Leta 1991 je ciklon v Bangladešu terjal okoli 138 tisoč smrtnih žrtev.

Leta 1995 je ameriški predsednik Bill Clinton kot prvi ameriški predsednik v zgodovini obiskal Severno Irsko.

Leta 1999 so Češka republika, Madžarska in Poljska postale članice Nata.

Leta 1999 se je Kambodža pridružila zvezi ASEAN.

Leta 2002 je na referendumu v Pakistanu predsednik Pervez Mušaraf dobil večino glasov in tako znova postal predsednik države za dobo petih let.

Leta 2005 je Slovenija kot prva država vzpostavila diplomatske stike s Irakom.