Thurgood Marshall se je rodil leta 1908 v Baltimoru, Maryland. Njegova starša, William in Norma, sta ga poimenovala Thoroughgood, kot je bilo ime že njegovemu pradedku, nekdanjemu sužnju, ki se je boril v državljanski vojni.

Ker pa dečku njegovo ime ni bilo všeč, so ga klicali Thurgood. Med šolanjem na sredji šoli Fredericka Douglassa so ga imeli za povprečnega učenca in rogovileža. Večkrat je moral k ravnatelju zaradi težav z disciplino, ki ga je vsakokrat kaznoval tako, da se je moral naučiti del ustave na pamet.

Ustavo znal na pamet
Ko je Marshall zapustil šolo, je znal celotno ameriško ustavo na pamet in se tako odločil, da bo postal odvetnik. Želel se je vpisati na marylandsko pravno fakulteto, a so ga zaradi segregacijske poltike zavrnili. Tako se je vpisal na univerzo Howard.

Poročil se je dvakrat: prvič z Vivien "Buster" Burey (od 1929 do njene smrti februarja 1955), drugič pa s Cecilio "Cissy" Suyat (od decembra 1955 do njegove smrti 1993). V drugem zakonu sta se mu rodila dva sinova: Thurgood Marshall Jr. (nekdanji pomočnik predsednika Billa Clintona) in John W. Marshall (minister za varnost v kabinetu virginijskega guvernerja MarkaWarnerja, pred tem pa je bil direktor United States Marshals Servicea.

Marshall je diplomiral leta 1933 in ustanovil zasebno prakso v Baltimoru. Leta 1936 je zmagal v svojem prvem velikem primeru, Murray proti Pearsonu. Zagovarjal je Donalda Gainesa Murraya, študenta, ki se ni smel vpisati na marylandsko pravno fakulteto zaradi svoje rase.

Njegov najbolj znan primer
Svoje prvo sojenje na Vrhovnem zveznem sodišču je dobil leta 1940, od takrat pa je še velikokrat stal pred senatom tega sodišča, večino primerov pred njim pa je dobil. Najbolj znan primer, ki ga je dobil, je Brown proti Board of Education of Topeka 347 US 483 leta 1954, v katerem je vrhovno sodišče določilo, da je šolanje po pravilu “ločeni a enakopravni” nelegalno.

Vsega skupaj je Marshall na vrhovnem sodišču zmagal 29-krat, le trikrat pa je izgubil. Predsednik Lyndon Johnson ga je imenoval za generalnega tožilca leta 1965, dve leti kasneje (točneje 13. junija 1967) pa ga je Johnson imenoval za vrhovnega sodnika, saj se je vrhovni sodnik Tom C. Clark upokojil. Ob imenovanju je Johnson dejal, da je to pravilna odločitev, saj je bil že skrajni čas in pravi človek na pravem mestu. Marshall je na sodišču delal naslednjih 24 let.

Leta 1483 je umrl francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ljubljanski župan od 1820 do 1846. Imel je odlične administrativne sposobnosti: med njegovim županstvom so začeli sušiti barje.

Leta 1843 se je rodil nemški astronom Carl Theodor Albrecht.

Leta 1844 je umrl angleški ljubiteljski astronom Francis Baily.

Leta 1852 se je rodil nizozemski kemik Jacobus Henricus van t'Hoff, ki je za svoje delo leta 1901 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1856 je umrl britanski polarni raziskovalec John Ross.

Leta 1871 se je v Brightwaterju rodil britanski fizik Ernest Rutherford, ki velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je alfa in beta delce. Z alfa delci radia je uspešno razbijal jedro dušikovega atoma in tako prvi umetno sprožil jedrsko reakcijo. Leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Umrl je leta 1937 v Cambridgeu.

Leta 1918 je bil ob obisku tovarne Mihelson hudo ranjen Vladimir Iljič Lenin. V voditelja Sovjetske Rusije sta streljali pripadnici Socialno-revolucionarne stranke Fanja Kapla in njena sestra Dora.

Leta 1937 se je rodil novozelandski avtomobilski konstruktor Leslie Bruce McLaren.

Leta 1940 je v Cambridgeu umrl angleški fizik Joseph John Thompson, ki je leta 1897 odkril elektron. Leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Rodil se je 18. decembra 1856 v Cheetham Hillu.

Leta 1940 so predstavniki Nemčije, Italije, Romunije in Madžarske sklenili razgovore v tako imenovani dunajski arbitraži. Na njej sta Nemčija in Italija prisilili Romunijo, da je Bolgariji odstopila južno Dobrudžo, Madžarski pa del Transilvanije.

Leta 1942 so v Luksemburgu uvedli vojaško obveznost.

Leta 1963 so med Belo hišo in Kremljem vzpostavili neposredno telefonsko zvezo, t. i. vročo linijo ali rdeči telefon, ki naj bi zmanjšala nevarnost vojne in napetosti med Vzhodom in Zahodom. Vzpostavitev zveze je bila posledica grožnje uporabe jedrskega orožja.

Leta 1974 se je pri Zagrebu zgodila težka železniška nesreča v kateri je življenje izgubilo več kot 150 ljudi. To je bila največja železniška nesreča v zgodovini jugoslovanskega železniškega prometa.

Leta 1976 je umrl avstrijsko-ameriški sociolog Paul Felix Lazarsfeld.

Leta 1981 sta v eksploziji bombe, ki so jo podtaknili v pisarnah iranskega predsednika vlade, umrla predsednik države Mohamad Ali Radzai in premier Džavad Bahonar.

Leta 1984 so na prvi polet izstrelili vesoljsko plovilo Discovery.

Leta 1991 je Azerbajdžan postal neodvisna država.

Leta 1992 so Srbi prenehali s petmesečnim obleganje Goražda. V skladu z londonskim dogovorom, je poveljstvo bosanskih Srbov umaknilo okoli 100 svojih vojakov, skupaj z njimi pa se je umaknila tudi kolona srbskih beguncev. V napadu zelenih baretk – bosanskih Muslimanov na kolono, je umrlo 22, ranjenih pa je bilo okoli 50 ljudi.

Leta 1993 je maroški kralj Hasan II. v Casablanci odprl drugo največjo mošejo na svetu, ki sprejme do 100.000 vernikov.