Na tem mestu je nasledil Mječislava Ivanoviča Hriba. Leta 1975 je diplomiral na tehničnem inštitutu Mogilev.

Od leta 1975 do 1977 je delal kot mejni stražar in vojak. Med letoma 1977 in 1978 je bil vodja oddelka Komsomol v Mogilevu, nato pa je leta 1980 znova delal kot mejni stražar. Leta 1982 je zapustil vojsko in postal vodja kolektivne kmetije.

Leta 1985 je, potem ko je diplomiral na beloruski akademiji za agrikulturo, napredoval v direktorja gorodetske državne farme. Leta 1990 je bil izvoljen za delegata v Vrhovnem sovjetu Republike Belorusije. Ustanovil je stranko, ki jo je poimenoval Komunisti za demokracijo. Kot borec proti korupciji je bil leta 1993 izvoljen za predsednika protikorupcijske komisije.

Tega leta je 70 višjih uradnikov vlade obtožil podkupljivosti, med drugim tudi kraje državnega premoženja in denarja v osebne namene. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika države, drugi mandat pa je dobil leta 2001. Leta 2005 je napovedal, da bo na volitvah 2006 znova kandidiral za mesto predsednika.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 30. pr. n. št. je egipčanska kraljica Kleopatra naredila samomor, pičila jo je strupena kača. Z njeno smrtjo je ugasnila dinastija Ptolomejcev, Egipt pa je postal rimska provinca.

Leta 1483 je umrl francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ljubljanski župan od 1820 do 1846. Imel je odlične administrativne sposobnosti: med njegovim županstvom so začeli sušiti barje.

Leta 1843 se je rodil nemški astronom Carl Theodor Albrecht.

Leta 1844 je umrl angleški ljubiteljski astronom Francis Baily.

Leta 1852 se je rodil nizozemski kemik Jacobus Henricus van t'Hoff, ki je za svoje delo leta 1901 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1856 je umrl britanski polarni raziskovalec John Ross.

Leta 1871 se je v Brightwaterju rodil britanski fizik Ernest Rutherford, ki velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je alfa in beta delce. Z alfa delci radia je uspešno razbijal jedro dušikovega atoma in tako prvi umetno sprožil jedrsko reakcijo. Leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Umrl je leta 1937 v Cambridgeu.

Leta 1918 je bil ob obisku tovarne Mihelson hudo ranjen Vladimir Iljič Lenin. Na voditelja sovjetske Rusije sta streljali pripadnici Socialno-revolucionarne stranke Fanja Kapla in njena sestra Dora.

Leta 1937 se je rodil novozelandski avtomobilski konstruktor Leslie Bruce McLaren.

Leta 1940 je v Cambridgeu umrl angleški fizik Joseph John Thompson, ki je leta 1897 odkril elektron. Leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Rodil se je 18. decembra 1856 v Cheetham Hillu.

Leta 1940 so predstavniki Nemčije, Italije, Romunije in Madžarske sklenili pogovore v tako imenovani dunajski arbitraži. Na njej sta Nemčija in Italija prisilili Romunijo, da je Bolgariji odstopila južno Dobrudžo, Madžarski pa del Transilvanije.

Leta 1942 so v Luksemburgu uvedli vojaško obveznost.

Leta 1963 so med Belo hišo in Kremljem vzpostavili neposredno telefonsko zvezo, t. i. vročo linijo ali rdeči telefon, ki naj bi zmanjšala nevarnost vojne in napetosti med Vzhodom in Zahodom. Vzpostavitev zveze je bila posledica grožnje uporabe jedrskega orožja.

Leta 1967 je Thurgood Marshall postal prvi afroameriški sodnik na najvišjem sodišču v državi – na vrhovnem zveznem sodišču v ZDA.

Leta 1974 se je pri Zagrebu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je umrlo več kot 150 ljudi. To je bila največja železniška nesreča v zgodovini jugoslovanskega železniškega prometa.

Leta 1976 je umrl avstrijsko-ameriški sociolog Paul Felix Lazarsfeld.

Leta 1981 sta v eksploziji bombe, ki so jo podtaknili v pisarnah iranskega predsednika vlade, umrla predsednik države Mohamad Ali Radzai in premier Džavad Bahonar.

Leta 1984 so na prvi polet izstrelili vesoljsko plovilo Discovery.

Leta 1991 je Azerbajdžan postal neodvisna država.

Leta 1992 so Srbi prenehali petmesečno obleganje Goražda. Po londonskem dogovoru je poveljstvo bosanskih Srbov umaknilo okoli 100 svojih vojakov, skupaj z njimi pa se je umaknila tudi kolona srbskih beguncev. V napadu zelenih baretk – bosanskih Muslimanov na kolono, je umrlo 22, ranjenih pa je bilo okoli 50 ljudi.

Leta 1993 je maroški kralj Hasan II. v Casablanci odprl drugo največjo mošejo na svetu, ki sprejme do 100.000 vernikov.