Lie se je rodil v Oslu 16. julija 1896. Njegov oče Martin je zapustil družino in odšel v Združene države Amerike, da bi si poiskal delo kot tesar, mati Hulda pa je upravljala penzion.

Leta 1935 je Johan Nygaardsvold oblikoval vlado delavske stranke in Lie je postal minister za pravosodje; kasneje je bil imenovan za ministra za trgovino in industrijo ter za ministra za oskrbo in prevoz. Leta 1940, ko je Nemčija napadla Norveško in jo nato zavzela, je Lie ukazal vsem ladjam, da morajo odpluti v zavezniška pristanišča. Lie je postal zunanji minister norveške vlade v izgnanstvu.

Po vojni je leta 1946 vodil norveško delegacijo na vrhu Združenih narodov v San Franciscu in je bil vodja skupine, ki je pripravila vse potrebno za nastanek Varnostnega sveta OZN-a. Istega leta je vodil tudi norveško delegacijo, ki se je udeležila zasedanja Generalne skupščine OZN-a. 1. februarja 1946 je bil izvoljen za prvega generalnega sekretarja te organizacije. Njegova izvolitev je bila posledica kompromisa med dvema velesilama, ki sta imenovali svojega odposlanca za to mesto, a jima je zmanjkalo le malo glasov, potrebnih za izvolitev.

Kot generalni sekretar je podprl nastanek Izraela in Indonezije, želel je, da Sovjetska zveza umakne svojo vojsko iz Irana in da bi v Kašmirju dosegli premirje. Zaradi njegove odločitve leta 1950, da OZN pomaga napadeni Južni Koreji, se je nanj vsul srd Sovjetske zveze, ki je nato bojkotirala zasedanja OZN-a. Zaradi Francove vlade je nasprotoval vstopu Španije v organizacijo OZN.

Skušal je doseči, da bi OZN priznal nastanek Ljudske republike Kitajske, potem ko so na Kitajskem izgnali nacionalistično vlado na Tajvan. Njegov argument za priznanje države in za sprejem v OZN je bil, da je to edina država, ki bi lahko izpolnila vse dolžnosti, ki bi jih imela kot članica organizacije. Lie je 10. novembra 1952 zaradi številnih kritik, predvsem iz Sovjetske zveze, odstopil.

Po odstopu je ostal aktiven član norveške politike in je bil izvoljen za guvernerja Osla in Akershusa. Postal je predsednika odbora za energijo, notranji minister in minister za trgovino. Na mestu generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov ga je leta 1952 zamenjal Dag Hammarskjöld.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 39 se je rodil 10. rimski cesar Titus, ki je vladal v letih 79-81. Zaradi politike sprave in pomiritve je bil zelo priljubljen. Ukinil je pregone za izdajstva. Bil je zelo radodaren vladar, kar je kasneje državi povzročilo finančne težave. Služil je v Britanji in Germaniji, osvojil in uničil je Jeruzalem leta 70. V času njegovega vladanja sta se zgodili katastrofi, in sicer veliki požar v Rimu in izbruh Vezuva.

Leta 1460 je bil v bitki ubit Richard, vojvoda Yorški.

Leta 1591 je umrl papež Inocenc IX., s pravim imenom Gian Antonio Facchinetti de Nuce.

Leta 1662 je umrl avstrijski nadvojvoda Ferdinand Charles.

Leta 1673 se je rodil turški sultan Ahmed III.

Leta 1691 je umrl irski znanstvenik Robert Boyle.

Leta 1703 je v potresu v Tokiu umrlo 37.000 ljudi.

Leta 1838 se je rodil sedmi predsednik Francije Émile Loubet.

Leta 1880 je Transvaal postal republika, prvi predsednik je bil Paul Kruger.

Leta 1896 so filipinskega narodnega heroja Joséja Rizala ubili.

Leta 1903 je v požaru chicaškega gledališča umrlo 587 ljudi.

Leta 1905 so v Moskvi krvavo in surovo zatrli upor delavcev in kmetov proti tedanjemu ruskemu carju Nikolaju II.

Leta 1915 je nemška podmornica potopila potniško ladjo Persia. Utopilo se je 400 potnikov.

Leta 1916 je umrl ruski menih in pustolovec Grigorij Jefimovič Rasputin.

Leta 1918 je slovenska Narodna vlada nacionalizirala vsa podjetja v tuji lasti.

Leta 1920 je vlada SHS-a objavila Obznano.

Leta 1922 je bila ustanovljena Zveza sovjetskih socialističnih republik.

Leta 1924 so Adolfa Hitlerja pogojno izpustili iz zapora.

Leta 1924 je Edwin Hubble objavil obstoj drugih galaksij.

Leta 1927 so v Tokiu odprli najstarejšo podzemno železnico v Aziji, ki so jo poimenovali Ginza.

Leta 1931 so na Nizozemskem ustanovili nacistično stranko.

Leta 1935 se je rodil predsednik Gabona Omar Bongo.

Leta 1947 je odstopil romunski kralj Michael.

Leta 1949 je Francija podelila neodvisnost Vietnamu.

Leta 1953 so v ZDA začeli prodajati prve barvne televizorje. Prvi tak televizor je stal 1.175 dolarjev.

Leta 1959 so ZDA izdelale prvo atomsko podmornico.

Leta 1964 so v Indiji aretirali 500 ljudi, ki so jih osumili vohunjenja za Kitajsko.

Leta 1965 je Ferdinand E. Marcos postal filipinski predsednik.

Leta 1985 je pakistanski predsednik Zia Ul Hak preklical izredno stanje v državi.

Leta 1993 sta Izrael in Vatikan vzpostavila diplomatske odnose.

Leta 1996 so v indijski državi Asam separatisti bombardirali potniški vlak in ubili 26 ljudi.

Leta 1996 so se v Izraelu začeli delavski nemiri, na katerih je stavkalo okrog 250 tisoč delavcev. Stavka se je začela, ker je Benjamin Netanjahu napovedal zmanjšanje proračuna.

Leta 1997 so v Alžiriji ubili 400 ljudi.

Leta 2000 je v Manili eksplodiralo več bomb. V eksplozijah je umrlo 22 ljudi,več kot sto jih je bilo ranjenih.