Pevko, ki snema pod okriljem založbe Motown, je policija ustavila in aretirala, potem ko je patrulja v Tucsonu, ameriška zvezna država Arizona, videla, kako njen avtomobil vijuga po cestišču.

Takrat 58-letna pevka je v zgodnjih jutranjih urah vozila po napačni strani cestišča, neki motorist pa je poklical policijsko postajo in opozoril, da je videl belo hondo accord, kako vijuga po cesti. Ko je policija pevko ustavila, je ta padla na testu za ugotavljanje alkoholiziranosti, ki je vključeval tudi hojo naravnost in dotikanje nosu. Ko ji je policist dejal, naj se postavi le na eno nogo, je pevka padla po cestišču. Poleg tega ni znala niti zrecitirati abecede niti povedati pravilnega datuma in ure. Ko je morala opraviti še alkotest, je ta pokazal, da je v njeni krvi 0,20 % alkohola, v Arizoni pa je najvišja dovoljena vrednost 0,08 %. Rossova je zanikala, da bi vozila pod vplivom alkohola, obtožili pa so jo treh prekrškov. Pozneje so jo izpustili proti varščini, ki jo je plačal neki njen prijatelj.

Leta 39 se je rodil 10. rimski cesar Tit, ki je vladal v letih 79-81. Zaradi politike sprave in pomiritve je bil zelo priljubljen. Odpravil je pregone za izdajstva. Bil je zelo radodaren vladar, kar je pozneje državi povzročilo finančne težave. Služil je v Britanji in Germaniji, leta 70 je osvojil in uničil Jeruzalem. Med njegovim vladanjem sta se zgodili katastrofi, in sicer veliki požar v Rimu in izbruh Vezuva.

Leta 1460 je bil v bitki ubit Richard, vojvoda Yorški.

Leta 1591 je umrl papež Inocenc IX., s pravim imenom Gian Antonio Facchinetti de Nuce.

Leta 1662 je umrl avstrijski nadvojvoda Ferdinand Charles.

Leta 1673 se je rodil turški sultan Ahmed III.

Leta 1691 je umrl irski znanstvenik Robert Boyle.

Leta 1703 je v potresu v Tokiu umrlo 37.000 ljudi.

Leta 1838 se je rodil sedmi predsednik Francije Émile Loubet.

Leta 1880 je Transvaal postal republika, prvi predsednik je bil Paul Kruger.

Leta 1896 so filipinskega narodnega heroja Joséja Rizala ubili.

Leta 1903 je v požaru chicaškega gledališča umrlo 587 ljudi.

Leta 1905 so v Moskvi krvavo in surovo zatrli upor delavcev in kmetov proti tedanjemu ruskemu carju Nikolaju II.

Leta 1915 je nemška podmornica potopila potniško ladjo Persia. Utopilo se je 400 potnikov.

Leta 1916 je umrl ruski menih in pustolovec Grigorij Jefimovič Rasputin.

Leta 1918 je slovenska Narodna vlada nacionalizirala vsa podjetja v tuji lasti.

Leta 1920 je vlada SHS-a objavila Obznano.

Leta 1922 je bila ustanovljena Zveza sovjetskih socialističnih republik.

Leta 1924 so Adolfa Hitlerja pogojno izpustili iz zapora.

Leta 1924 je Edwin Hubble objavil obstoj drugih galaksij.

Leta 1927 so v Tokiu odprli najstarejšo podzemno železnico v Aziji, ki so jo poimenovali Ginza.

Leta 1931 so na Nizozemskem ustanovili nacistično stranko.

Leta 1935 se je rodil predsednik Gabona Omar Bongo.

Leta 1947 je odstopil romunski kralj Michael.

Leta 1949 je Francija podelila neodvisnost Vietnamu.

Leta 1953 so v ZDA začeli prodajati prve barvne televizorje. Prvi takšen televizor je stal 1.175 dolarjev.

Leta 1959 so ZDA izdelale prvo atomsko podmornico.

Leta 1964 so v Indiji aretirali 500 ljudi, ki so jih osumili vohunjenja za Kitajsko.

Leta 1965 je Ferdinand E. Marcos postal filipinski predsednik.

Leta 1968 je zaradi srčne kapi umrl norveški politik in prvi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Trygve Halvdan Lie.

Leta 1985 je pakistanski predsednik Zia Ul Hak preklical izredno stanje v državi.

Leta 1993 sta Izrael in Vatikan vzpostavila diplomatske odnose.

Leta 1996 so v indijski državi Asam separatisti bombardirali potniški vlak in ubili 26 ljudi.

Leta 1996 so se v Izraelu začeli delavski nemiri, na katerih je stavkalo okoli 250 tisoč delavcev. Stavka se je začela, ker je Benjamin Netanjahu napovedal zmanjšanje proračuna.

Leta 1997 so v Alžiriji ubili 400 ljudi.

Leta 2000 je v Manili eksplodiralo več bomb. V eksplozijah je umrlo 22 ljudi, več kot sto pa jih je bilo ranjenih.