Bismarck se je rodil 1. aprila 1815, po končani pravni fakulteti pa je zašel v diplomatske vode. Leta 1851 je postal poslanec v pruskem deželnem zboru, 1859 pruski poslanec v Petrogradu in 1862 v Parizu. Tega leta je postal pruski kancler.

Od takrat naprej si je prizadeval za združitev Nemčije pod okriljem Prusije in nato krepitev in širjenje nemškega cesarstva. Sprva je korenito reorganiziral in moderniziral pruske oborožene sile. 1864 je skupaj z Avstrijo napadel Dansko in Prusiji priključil osvojeni Schleswig. Leta 1866 je premagal svojo bivšo avstrijsko zaveznico in priključil Prusiji še severne nemške državice ter ustanovil Severnonemško zvezo. 1870 je izzval nemško-francosko vojno in po zmagi priključil še južne nemške države.

18. januarja 1871 so v Versaillesu razglasili Nemčijo za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja. V sklopu cesarstva so nekateri monarhi v zvezi ohranili poglavitne pravice suverenov. Bismarck je leta 1873 sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstrijo in Rusijo) in na ta način hotel osamiti Francijo. Kmalu je Rusija izstopila iz zveze, zato je 1882 ustanovil podobno zvezo z Italijo in Avstrijo. 1885 je pridobil nekaj afriških kolonij in z Rusijo sklenil varnostni pakt.

V notranji politiki se je opiral na junkerje (plemiške veleposestnike) in velike kapitaliste; skušal je vzpostaviti in utrditi pruski militaristični absolutizem. S katoliško cerkvijo na nemškem jugu se je zapletel v t. i. Kulturkampf. Boril se je proti delovanju socialistov in proti politični svoboščini; v ta namen je 1878 izdal Izjemni zakon, ki je prepovedal delovanje socialnih demokratov.

Zaradi teh dejanj je postajal vse manj priljubljen med ljudmi, zato je po prepiru s cesarjem Viljemom II. leta 1890 odstopil.

Leta 101 pr. n. št. je rimski konzul Marius premagal Germane in s tem za nekaj časa zavrl njihovo prodiranje. Rimljani so ga obsuli s častmi in ga imenovali “tretji ustanovitelj Rima”.

Leta 1419 so se privrženci in nasledniki Jana Husa v Pragi uprli proti Vaclavu IV. in proti njegovemu nemškemu polbratu, cesarju Sigismundu, ki se je po Vaclavovi smrti polastil češke krone. Husiti pa že od samega začetka niso bili povsem enotni. Husitsko gibanje se je glede na ostrino zahtev delilo na zmernejše utrakviste (tej skupini je pripadalo češko plemstvo) in radikalnejše taborite (ime so dobili po husitski utrdbi Tabor, zastopali pa so tudi izrazito protifevdalne ideje), ki jih je leta 1434 premagala združena katoliško-utrakvistična vojska pri Lipanah.

Leta 1718 je umrl angleški kvekerski voditelj William Penn.

Leta 1729 je bilo ustanovljeno mesto Baltimore v Marylandu.

Leta 1825 je bil odkrit otok Malden, ki danes pripada Kiribatom.

Leta 1857 se je rodil ameriški ekonomist in sociolog Thorstein Bunde Veblen.

Leta 1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford. Ford je bil prvi, ki se je začel ukvarjati z množično proizvodnjo avtomobilov, v proizvodnjo je uvedel tekoči trak in tako pocenil proizvodnjo. Leta 1903 je ustanovil družbo Ford Motor Company. Njegovi nazori o gospodarski tehniki in družbi so znaki kot fordizem.

Leta 1941 sta ZSSR in poljska vlada vzpostavili diplomatske stike.

Leta 1941 so nemški okupatorji v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset talcev na Spodnjem Štajerskem, pripadnikov krške partizanske brigade.

Leta 1944 je bilo v bližini Šmarja v Vipavski dolini veliko zborovanje, na katerem so številni udeleženci zahtevali priključitev slovenskega Primorja k matični domovini.

Leta 1945 je japonska mornarica potopila ameriško križarko USS Indianapolis, pri čemer je umrlo 883 mož.

Leta 1947 je umrl avstralski premier sir Joseph Cook.

Leta 1956 je moto In God we trust (Verjamemo v boga) uradno postal moto Združenih držav Amerike.

Leta 1965 je ameriški predsednik Lyndon Baines Johnson podpisal zakon o socialni varnosti, v katerem je bilo med drugim zapisano, da je potrebno ustanoviti ustanovi Medicare in Medicaid.

Leta 1971 je ameriško vesoljsko plovilo Apollo 15 pristalo na Luni.

Leta 1971 sta nad Morioko trčila potniško letalo Boeing 727 in vojaški F-86, pri čemer je izgubilo življenje 162 ljudi.

Leta 1974 so Velika Britanija, Grčija in Turčija podpisale sporazum o premirju na Cipru. Do napetosti na otoku je prišlo, ko so z vojaškim udarom strmoglavili predsednika Makariosa. Turški premier Bulent Ecevit je 20. julija ob zori s turško vojsko vdrl na Ciper. Po dveh dneh srditih spopado, v katere je bilo vpeletenih 30.000 turških vojakov, je ostal trikotnik ozemlja med obalo in glavnim mestom Nikozijo v turških rokah. Britansko vojaško letalstvo in vojna mornarica sta evakuirali na tisoče prebivalcev.Po zamenjavi radikalnega Nikosa Sampsona z Glafkom Kleridesom so se v Ženevi začela mirovna pogajanja.

Leta 1975 je umrl ameriški delavski aktivist James Riddle »Jimmy« Hoffa.

Leta 1975 se je v Helsinkih začela Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se je je udeležilo 35 držav.

Leta 1978 je umrl italijanski letalec in polarni raziskovalec Umberto Nobile, ki je leta 1926 z zrakoplovom Norge preletel severni tečaj, dve leti pa je vodil polarno ekspedicijo z zrakoplovom Italia.

Leta 1980 je otočje Vanuatu postalo neodvisna država.

Leta 1995 je Slovenija postala članica Svetovne trgovinske organizacije.

Leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni prišel še zadnji Volkswagnov »hrošč« stare generacije.