Rodil se je v avstrijskem Thalu. Njegov oče je bil policist in nekdanji nacist Gustav, mati pa Aurelia Jadrny. Par se je poročil 20. oktobra 1945, ko je bil Gustav star 38 let, njegova izvoljenka pa 23 let.
Aurelia Jadrny se je takrat poročila drugič, saj je bila že vdova. Arnold je imel z materjo dober odnos vse do njene smrti, z očetom, ki je bil strog in zahteven, pa se nista razumela. Gustav je imel raje starejšega sina Meinharda, ki je umrl leta 1971 v prometni nesreči. Le leto dni kasneje je umrl tudi oče, Arnold pa se ni udeležil ne bratovega ne očetovega pogreba. Kot deček je Arnie oboževal šport, strast do bodibildinga pa je odkril, ko ga je njegov nogometni trener odpeljal v telovadnico, kjer je moral dvigovati uteži. Pri 18 letih je odslužil vojaški rok, v tem času pa je tudi zmagal na evropskem mladinskem prvenstvu v bodibildingu.
Po končani vojaški obveznosti se je zaposlil kot upravnik telovadnice v Münchnu, leta 1966 pa se je udeležil svojega prvega tekmovanja za NABBA Mr. Universe v Londonu, kjer so ga začeli klicati Avstrijski hrast. Na tem tekmovanju je bil drugi, leto kasneje, ko je bil star 20 let, pa se je kot najmlajši zmagovalec okitil z naslovom Mr. Universe. Septembra 1968 se je preselil v ZDA in bil je skoraj brez denarja ter razumel je le nekaj besed angleško. Devet let kasneje je izdal avtobiografijo z naslovom Arnold: The Education of a Bodybuilder in posnel dokumentarni film o bodibildingu Pumping Iron.
Leta 1979 je diplomiral na univerzi Wisconsin-Superior, in sicer iz mednarodnega marketinga fitnesa in poslovanja. Leta 1983 je postal ameriški državljan, tri leta kasneje pa se je poročil s TV-poročevalko Mario Shriver, nečakinjo pokojnega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Par ima štiri otroke: hčerki Katherine (rojeno 13. decembra 1989) in Christino (rojeno 23. julija 1991) ter sinova Patricka (rojenega 18. septembra 1993) in Christopherja (rojenega 27. septembra 1997).
Prvič se je Arnold pojavil v filmu v vlogi Herkulesa leta 1970, zaslovel pa je v Conanu, barbaru. Sledili so filmi o Terminatorju, nato pa Predator, Resnične laži, Dvojčka, Junior, Batman in Robin … V 90. letih se je igralec začel dejavno ukvarjati s politiko. Med predsedovanjem Busha starejšega je bil Arnold predsednik sveta za fitnes in šport, 7. oktobra 2003 pa je bil izvoljen za guvernerja Kalifornije. Njegov mandat se bo iztekel 8. januarja 2007, a je Schwarzenegger že 16. septembra 2005 napovedal, da se bo znova potegoval za mesto guvernerja na volitvah novembra 2006. Njegov protikandidat bo Phil Angelides. Njegovo premoženje ocenjujejo na okoli 800 milijonov dolarjev.
Leta 101 pr. n. št. je rimski konzul Marius premagal Germane in s tem za nekaj časa zavrl njihovo prodiranje. Rimljani so ga obsuli s častmi in ga imenovali “tretji ustanovitelj Rima”.
Leta 1419 so se privrženci in nasledniki Jana Husa v Pragi uprli proti Vaclavu IV. in proti njegovemu nemškemu polbratu, cesarju Sigismundu, ki se je po Vaclavovi smrti polastil češke krone. Husiti pa že od samega začetka niso bili povsem enotni. Husitsko gibanje se je glede na ostrino zahtev delilo na zmernejše utrakviste (tej skupini je pripadalo češko plemstvo) in radikalnejše taborite (ime so dobili po husitski utrdbi Tabor, zastopali pa so tudi izrazito protifevdalne ideje), ki jih je leta 1434 premagala združena katoliško-utrakvistična vojska pri Lipanah.
Leta 1718 je umrl angleški kvekerski voditelj William Penn.
Leta 1729 je bilo ustanovljeno mesto Baltimore v Marylandu.
Leta 1825 je bil odkrit otok Malden, ki danes pripada Kiribatom.
Leta 1857 se je rodil ameriški ekonomist in sociolog Thorstein Bunde Veblen.
Leta 1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford. Ford je bil prvi, ki se je začel ukvarjati z množično proizvodnjo avtomobilov, v proizvodnjo je uvedel tekoči trak in tako pocenil proizvodnjo. Leta 1903 je ustanovil družbo Ford Motor Company. Njegovi nazori o gospodarski tehniki in družbi so znaki kot fordizem.
Leta 1898 je umrl železni kancler, pruski diplomat in politik Otto Eduard Leopold Fürst von Bismarck-Schönhausen.
Leta 1941 sta ZSSR in poljska vlada vzpostavili diplomatske stike.
Leta 1941 so nemški okupatorji v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset talcev na Spodnjem Štajerskem, pripadnikov krške partizanske brigade.
Leta 1944 je bilo v bližini Šmarja v Vipavski dolini veliko zborovanje, na katerem so številni udeleženci zahtevali priključitev slovenskega Primorja k matični domovini.
Leta 1945 je japonska mornarica potopila ameriško križarko USS Indianapolis, pri čemer je umrlo 883 mož.
Leta 1947 je umrl avstralski premier sir Joseph Cook.
Leta 1956 je moto In God we trust (Verjamemo v boga) uradno postal moto Združenih držav Amerike.
Leta 1965 je ameriški predsednik Lyndon Baines Johnson podpisal zakon o socialni varnosti, v katerem je bilo med drugim zapisano, da je potrebno ustanoviti ustanovi Medicare in Medicaid.
Leta 1971 je ameriško vesoljsko plovilo Apollo 15 pristalo na Luni.
Leta 1971 sta nad Morioko trčila potniško letalo Boeing 727 in vojaški F-86, pri čemer je izgubilo življenje 162 ljudi.
Leta 1974 so Velika Britanija, Grčija in Turčija podpisale sporazum o premirju na Cipru. Do napetosti na otoku je prišlo, ko so z vojaškim udarom strmoglavili predsednika Makariosa. Turški premier Bulent Ecevit je 20. julija ob zori s turško vojsko vdrl na Ciper. Po dveh dneh srditih spopado, v katere je bilo vpeletenih 30.000 turških vojakov, je ostal trikotnik ozemlja med obalo in glavnim mestom Nikozijo v turških rokah. Britansko vojaško letalstvo in vojna mornarica sta evakuirali na tisoče prebivalcev.Po zamenjavi radikalnega Nikosa Sampsona z Glafkom Kleridesom so se v Ženevi začela mirovna pogajanja.
Leta 1975 je umrl ameriški delavski aktivist James Riddle »Jimmy« Hoffa.
Leta 1975 se je v Helsinkih začela Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se je je udeležilo 35 držav.
Leta 1978 je umrl italijanski letalec in polarni raziskovalec Umberto Nobile, ki je leta 1926 z zrakoplovom Norge preletel severni tečaj, dve leti pa je vodil polarno ekspedicijo z zrakoplovom Italia.
Leta 1980 je otočje Vanuatu postalo neodvisna država.
Leta 1995 je Slovenija postala članica Svetovne trgovinske organizacije.
Leta 2003 je s tekočega traku v mehiški tovarni prišel še zadnji Volkswagnov "hrošč" stare generacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje