Princip se je rodil v bosanski vasi Obljaj in je bil eden izmed devetih otrok, od katerih jih je šest umrlo že v mladosti. Tudi sam je bil slaboten. Vseskozi je bolehal za tuberkolozo, zaradi katere je umrl leta 1918.

Bil je eden izmed voditeljev organizacije Mlada Bosna - gibanja, ki se je želelo osamosvojtii izpod jarma Avstro-Ogrske. V njem so bili tako Bošnjaki, kot tudi Srbi in Hrvati. Gibanje je proti oblasti protestiralo, zato so Principa vrgli iz šole, posluževalo pa se je tudi bolj drastičnih metod.

Na prvem mestu je zagotovo atentat Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo vojvodinjo Sofijo. To je bil povod za 1. svetovno vojno. Princip se je po izveden atentatu poskušal ubiti s cianidom, a ga je izbruhal. Prav tako se ni uspel ustreliti, ker so mu policisti izbili pištolo. Kasneje je umrl v zaporu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1651 se je z zmago Poljakov nad ukrajinskimi kozaki končala bitka pri Berestečku.

Leta 1660 je v Alburyju umrl angleški astronom, matematik in škofovski minister William Oughtred. Menda je umrl zaradi prevelikega navdušenja nad novico o glasovanju v Westminstru za obnovitev vladanja Karla II. Oughtred je leta 1622 po Napierjevi zamisli računskih palic sestavil logaritemsko računalo. Leta 1631 je uvedel znak X za oznako zmnožka. Uvedel je tudi okrajšavi sin za sinus in cos za kosinus. Študiral je na kraljevem kolidžu v Cambridgeu in postal njegov član. Posvetili so ga v duhovnika, okoli leta 1603 je zapustil univerzo. Oughtred si je dopisoval o matematičnih temah z nekaterimi najuglednejšimi učenjaki tedanjega časa. Med drugimi matematičnimi deli je objavil Ključ do matematike, razpravo o navigaciji Sorazmerni krogi, dela iz trigonometrije in o sončnih urah. Leta 1676 je po smrti izšlo njegovo delo Opuscula Mathematica. Rodil se je 5. marca 1575 v Etonu v grofiji Buckinghamshire.

Leta 1748 se je v Parizu rodil francoski astronom in grof Jacques Dominique Cassini IV., sin astronoma Césarja Francoisa Cassinija.

Leta 1817 se je rodil angleški botanik in popotnik sir Joseph Dalton Hooker.

Leta 1893 se je rodil vodilni vzhodnonemški politik Walter Ulbricht.

Leta 1908 je ob 7.17 po krajevnem času na ozemlju sibirske reke Tunguska treščilo neznano vesoljsko telo, najverjetneje komet ali kamnit asteroid.

Leta 1913 je zaradi spora o razdelitvi ozemlja, ki sta ga Srbija in Bolgarija v prvi balkanski vojni odvzeli Turčiji, Bolgarija napadla Srbijo. S tem se je začela druga balkanska vojna, ki je v znatni meri poslabšala odnose med srbskim in bolgarskim narodom.

Leta 1926 se je v New Yorku rodil biokemik Paul Berg. Ukvarja se z genskim inženiringom, opravil pa je številne raziskave nukleinskih kislin. Za svoje delo je leta 1980 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1934 je v tako imenovani noči dolgih nožev Adolf Hitler obračunal s svojimi dotedanjimi sodelavci v nacionalsocialistični stranki. Hitlerjevi elitni nacistični oddelki SS so pobili Rohma in vso vodstvo SA.

Leta 1934 je umrl nemški general in zadnji nemški kancler med weimarsko republiko Kurt von Schleicher.

Leta 1941 je bila na seji vodstvenih organov protiimperialistična fronta slovenskega naroda preimenovana v Osvobodilno fronto.

Leta 1941 sta Italija in Slovaška napadli ZSSR.

Leta 1941 je vichyjska Francija prekinila diplomatske stike z ZSSR-jem.

Leta 1945 je Francija priznala poljsko vlado nacionalne enotnosti.

Leta 1956 je v trku dveh letal na Grand Canyonom v Koloradu, ZDA, umrlo 128 ljudi.

Leta 1960 je Belgija priznala neodvisnost Kongu, ki je bil dolga leta belgijska kolonija.

Leta 1971 je stopilo v veljavo 26. dopolnilo ameriške ustave, s katerim se je volilni prag znižal na 18 let.

Leta 1971 se je zaradi slabega ventila zadušila celotna posadka Sojuza 11, v katerem so bili vesoljci Viktor Ivanovič Pacajev, Georgij Timofejevič Dobrovoljski in Vladislav Nikolajevič Volkov.

Leta 1991 so ob 9. uri zjutraj zatulile sirene, ki so oznanile zračni napad, saj so z letališč na Hrvaškem proti Sloveniji poletela letala JLA-ja, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikoval nove sile za napad na Slovenijo. Enote Teritorialne obrambe so napadle ploščad pred Karavanškim predorom, ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa TO-ja z devetimi tanki.