Leta 1970 je dobil Nobelovo nagrado za razvoj teorije o magnetohidrodinamiki. Večina njegovih kolegov ga je imela za heretika, a je veliko prispeval k raziskavam plazme v fiziki, med njimi tudi k raziskavam aurorae (severnega sija), Van Allenovega radiacijskega pasu, vpliva magnetnih neviht na Zemeljsko magnetno polje, magnetosfere, nastanka kometnih repov in sončnega sistema ter dinamike plazme v naši galaksiji.

Od leta 1934, ko je doktoriral na univerzi v Uppsali, do leta 1940 je učil na matični univerzi in na Nobelovem inštitutu za fiziko. Leta 1940 je postal profesor za elektromagnetno teorijo in električne meritve na Kraljevskem inštitutu za tehnologijo v Stockholmu.

Leta 1945 so ga imenovali za predsednika katedre za elektroniko na Kraljevem inštitutu, mesto pa se je kasneje, leta 1963, preimenovalo v katedro za plazemsko fiziko. Leta 1967 je zapustil domovino in nekaj časa preživel v Sovjetski zvezi, nato pa se je preselil v ZDA. Delal je na oddelku za elektronski inženiring na univerzi v San Diegu in na univerzi Južna Kalifornija.

Alfvén je bil eden redkih tujih znanstvenikov, ki so v 20. stoletju postali člani tako ameriške kot sovjetske akademije znanosti. Po njem so imenovali Alfvénove valove - valovi, ki imajo nizko frekvenco hidromagnetnih plazemskih nihanj -, tudi asteroid 1778 Alfvén nosi njegovo ime.

Leta 1991 se je po dolgih letih potovanj med ZDA in Švedsko upokojil tako z mesta profesorja za elektronski inženiring v San Diegu kot profesorja plazemske fizike na Kraljevem inštitutu.

Imel je velik odpor in nezaupanje do računalnikov, sodeloval je v več gibanjih, ki so si prizadevala za razoroževanje, študiral pa je tudi zgodovino znanosti, orientalsko filozofijo in verstva.

Govoril je švedsko, angleško, nemško, francosko, rusko, delno špansko in kitajsko. 67 let je bil poročen s Kirsten, v zakonu pa so se jima rodili en sin in štiri hčerke. Umrl je 2. aprila 1995 v švedskem Djursholmu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1416 je bil Jeronim iz Prage zažgan na grmadi.

Leta 1431 so francosko narodno junakinjo in zaščitnico Ivano Orleansko v Rouenu obsodili na smrt in jo sežgali na grmadi. Njen pepel je bil raztresen v Seno. Obsodba je bila cerkveno razveljavljena leta 1456, od leta 1920 pa je svetnica.

Leta 1536 se je angleški kralj Henrik VIII. poročil z Jane Seymour.

Leta 1539 se je Hernando de Soto skupaj s 600 vojaki izkrcal v zalivu Tampa na Floridi. Njegov cilj je bil najti zlato.

Leta 1574 je Henrik III. postal francoski kralj.

Leta 1814 se je rodil ruski anarhist Mihail Aleksandrovič Bakunin. Po julijanskem koledarju se je rodil 18. maja.

Leta 1814 so se s prvim pariškim sporazumom Franciji povrnile meje, ki so veljale pred letom 1792, Napoleon pa je bil še istega dne izgnan na Elbo.

Leta 1868 so v ZDA prvič proslavljali spominski dan (Memorial Day), tedaj znan kot praznik v počastitev mrtvih (Decoration Day).

Leta 1876 je bil odstavljen sultan Abdul Aziz, nasledil pa ga je Murat V.

Leta 1879 so v New Yorku park Gilmores Garden preimenovali v Madison Square Garden. Svečano je preimenovanje razglasil William Vanderbilt, za javnost pa so ga odprli iz dveh smeri – iz 26. ulice in avenije Madison.

Leta 1879 je tornado prizadel kansaško mesto Irving. Umrlo je 18 ljudi, 60 pa jih je bilo poškodovanih.

Leta 1883 je v New Yorku govorica, da se bo Brooklyn Bridge podrl, povzročila pravi človeški stampedo, v katerem je umrlo 12 ljudi.

Leta 1912 se je rodil ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Julius Axelrod.

Leta 1913 je bila z londonskim sporazumom končana prva balkanska vojna. Po njej se je temeljito spremenil politični zemljevid na Balkanu, Albanija pa je postala neodvisna država.

Leta 1917 je bila na dunajskem državnem zboru sprejeta majska deklaracija, ki je zahtevala samostojno državo, sestavljeno iz dežel, v katerih živijo Slovenci, Hrvati in Srbi pod habsburško monarhijo.

Leta 1922 so v Washingtonu slovesno odprli Lincoln Memorial.

Leta 1941 je Nemčija zasedla Kreto.

Leta 1941 je umrl tajski kralj Rama VII., s pravim imenom Prajadhipok.

Leta 1942 so britanski bombniki bombardirali Köln.

Leta 1948 je nasip okoli reke Columbia počil. Voda je v nekaj minutah zalila oregonsko mesto Vanport. Umrlo je 15 ljudi, več sto pa jih je ostalo brez doma.

Leta 1961 je umrl dominikanski diktator Rafael Leónidas Trujillo Molina.

Leta 1967 je Biafra razglasila odcepitev od Nigerije.

Leta 1969 so na karibskem otoku Curacao izbruhnili nemiri.

Leta 1971 je Nasa izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 9 proti Marsu.

Leta 1972 so pripadniki japonske Rdeče armade izvedli teroristični napad na telavivsko letališče Lod Airport in ubili 24 ljudi.

Leta 1982 je Španija postala 16. država članica organizacije Nato. To je bila prva država po letu 1955, ko je v Nato vstopila Zahodna Nemčija, ki je postala članica Severnoatlantske zveze.

Leta 1989 so protestniki na pekinškem Trgu nebeškega miru postavili 11-metrski kip "Boginje demokracije".

Leta 1998 je severni Afganistan prizadel potres z močjo 6,6 stopnje po Richterju. Umrlo je okoli 5.000 ljudi.

Leta 2003 je še zadnjič poletel concorde Air Francea.