Devica Orleanska je bila kmečko dekle, polno nacionalnega zanosa, ki je verjelo, da je poklicano za osvoboditeljico Francije. Leta 1429 jo je sprejel francoski kralj Karel VII. in ji po preizkusu dovolil vstopiti v vojsko. Z zgolj sedemnajstimi leti je že poveljevala francoski vojski. Kralja Karla VII. je prepričala, da je pregnal Angleže iz Francije in ji leta 1429 zaupal vodstvo armade v obleganju Orleansa, patajski bitki in drugih spopadih leta 1430.

Z njenimi vojaškimi zmagami se je tehtnica v stoletni vojni odločilno prevesila na stran Francozov. Osvobodila je Orleans. Njene zmage so omogočile kronanje Karla VII., zaradi česar je njeno družino nagradil s plemištvom.

23. maja 1430 so jo ujeli Burgundi in jo prodali Angležem, čeprav jo je želel odkupiti tudi Karel. Proangleška duhovščina jo je na montiranem sodnem procesu obtožila krivoverstva in jo obsodila na usmrtitev z zažigom na grmadi v Rouenu. Njen pepel je bil raztresen v Seno. Leta 1449 je Karel spet zavzel Rouen in na obnovljenem procesu, ki ga je odobril tudi papež Kalikst III., so duhovniki iz vse Evrope ugotovili njeno nedolžnost. Inkvizitor jo je junija 1456 označil za mučenico, njene prvotne sodnike pa za krivoverce. V 16. stoletju je postala simbol katoliške lige. Uradno so jo beatificirali leta 1909. 16. maja 1920 jo je papež Bendikt XV. kanoniziral kot svetnico, v priznanje njene nedolžnosti. Njen god je na drugo nedeljo v maju.

Leta 1640 je v Antwerpnu umrl flamski slikar Peter Paul Rubens. Sprva so nanj vplivali romanisti. Rubens je združil flamsko tradicijo in vplive italijanskega obdobja, kjer se je srečal z antičnimi spomeniki, slikarstvom visoke renesanse in rimskim zgodnjim barokom.

Leta 1778 je umrl francoski pisatelj, zgodovinar in filozof Voltaire, s pravim imenom Francois-Marie Arouet. Voltaire je pomemben predstavnik evropskega razsvetljenstva.

Leta 1814 je bil sklenjen prvi pariški sporazum, s katerim je Francija pridobila nazaj meje države, kot so bile pred letom 1792, Napoleon pa je bil izgnan na Elbo.

Leta 1862 se je v Dolenčicah pri Škofji Loki rodil Anton Ažbe. Ustvarjal je portrete in akte ter iskal nove možnosti reševanja problemske svetlobe in barvitosti.

Leta 1876 se je v Postirah na otoku Braču rodil hrvaški pesnik, esejist, romanopisec, prevajalec in politik Vladimir Nazor.

Leta 1908 se je v Norrköpingu na Švedskem rodil elektroinženir in astrofizik Hannes Olof Gösta Alfvén. Leta 1939 je uvedel pojem 'zamrznjenih'magnetnih polj v plazmi. Leta 1943 je razvil planetno kozmogonijo, po kateri je Prasonce med gibanjem skozi eno od galaktičnih meglic, povzročilo ionizacijo atomov v njenem plinu. Naelektreni atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se pozneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični elektrodinamiki. Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Louisom Eugenom Félixom Néelom.

Leta 1913 je bila končana prva balkanska vojna z londonskim sporazumom. Po njej se je temeljito spremenil politični zemljevid Balkana.

Leta 1917 je bila na dunajskem državnem zboru sprejeta majska deklaracija, ki je zahtevala samostojno državo, sestavljeno iz dežel, v katerih živijo Slovenci, Hrvati in Srbi pod habsburško monarhijo.

Leta 1960 je umrl ruski pesnik in pisatelj Boris Pasternak, ki je najbolj znan po svojem romanu Doktor Živago.

Leta 1971 je NASA izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 9 proti Marsu.

Leta 1972 so pripadniki Japonske rdeče armade izvedli teroristični napad na telavivsko letališče Lod Airport in ubili 24 ljudi.

Leta 1982 je Španija pristopila v zvezo Nato.

Leta 1998 je potres v severnem Afganistanu zahteval približno 5.000 žrtev.