Winston Churchill je bil najpomebnejši britanski državnik 20. stoletja. Dvakrat je bil izvoljen za premierja Velike Britanije, ki jo je vodil tudi med II. svetovno vojno.

Winston je bil sin britanskega politika lorda Randolpha Churchila in ameriške milijonarjeve hčerke Jenie Jerome. Po očetovi strani je sodil med visoko angleško plemstvo (njegov ded sir John Winston Spencer Churchill je bil sedmi vojvoda Marlboroughski).

Tudi Winston je bil leta 1953 imenovan za viteza reda Hlačne podveze, dedni plemiški naslov pa je odklonil. Njegov rod mu je zagotovil sprejem v elitne šole in kasneje v oborožene sile. Med letoma 1881 in 1892 je obiskoval šole v Ascotu, Brightonu in Harowu.

Po šolanju se je potegoval za sprejem v oborožene sile, vendar dvakrat ni opravil sprejemnega izpita. Leta 1893 je postal kadet v Sandhurstu in z 21 leti konjeniški poročnik v 4. huzarskem regimentu.

V Sandhurstu si je pridobil literarno izobrazbo in začel kmalu pisati tudi sam. Do konca življenja je imel kot novinar in avtor knjig izpiljen slog, ki mu je leta 1953 prinesel tudi Nobelovo nagrado za književnost za njegovo veliko zgodovinsko delo Druga svetovna vojna.

Med letoma 1895 in 1901 je bil vojak in vojni poročevalec v petih vojnah (na Kubi, v Indiji in v drugih delih britanskega kraljestva). Ko je bil v burski vojni ujet, se mu je posrečil spektakularen pobeg. S knjigo o tej pustolovščini in vojnimi poročili je postal znan v Veliki Britaniji. Leta 1899 se je neuspešno potegoval za sedež v spodnjem domu britanskega parlamenta.

Leta 1911 ga je premier Asquith imenoval za prvega lorda adminiralitete. V prvi svetovni vojni se je njegov načrt, da bi Nemčijo in Avstro-Ogrsko napadli prek njune zaveznice Turčije z juga, ponesrečil, zato je 18. maja 1915 odstopil.

Leta 1916 je uspešno kandidiral za mesto v spodnjem domu. Lloyd George, ki je zamenjal Asquitha na položaju premierja, ga je imenoval za ministra za oborožitev. Na tem položaju je odločilno vplival na razvoj prvih tankov. Bil je tudi med prvimi, ki so spoznali prihodnjo vlogo vojnega letalstva.

Churchillovih svaril pred nacistično Nemčijo dolgo niso jemali resno, dokler ni Hitler dokazal, kako prav je imel Churchill. Po priključitvi Avstrije in vkorakanju Nemcev v Češkoslovaško so mu znova prisluhnili, premier Neville Chamberlain pa ga je ponovno imenoval za prvega lorda admiralitete. 10. maja 1940 je skupaj z liberalno stranko ustanovil novo vlado. Poleg položaja premiera je obdržal še vojno ministrstvo.

Churchillovi prvi veliki nalogi sta bili evakuacija premaganega ekspedicijskega korpusa iz Dunkerqueja in obramba pred nemško invazijo. Dokler je bila Velika Britanija sama v boju proti tretjemu rajhu, je Churchill lahko skrbel samo zato, da ne izgubi vojne. Jasno pa mu je bilo, da je zmaga mogoča samo v sodelovanju z ZDA.

Veliko si je obetal od dobrega sodelovanja s predsednikom Franklinom D. Rooseveltom. Ta pa pred ponovnimi volitvami novembra 1940 ni mogel tvegati, da bi ZDA neposredno vpletel v evropsko vojno. Kljub temu je dosegel, da so Veliko Britanijo prek Atlantika oskrbovali z življenjsko potrebnima hrano in orožjem. 11. marca 1941 je na Churchillovo pobudo Roosevelt dosegel sprejem zakona o posojilu in najemu, ki je omogočil, da so ZDA posodile Veliki Britaniju nujno potrebne vojne ladje.

14. avgusta 1941 sta se Churchil in Roosevelt srečala sredi Atlantika na bojni ladji Prince of Wales. Podpisala sta Magna Charto, ki je določala osnove povojne ureditve in organizacije Združenih narodov. Junija 1941 je Churcill kljub nezaupanju takoj ponudil pomoč Stalinu. 11. decembra 1941 je Hitler ZDA napovedal vojno in tako je Velika Britanija končno dobila na svojo stran dolgo želenega zaveznika.

Prve povojne volitve je Churchill izgubil in naslednjih šest let je bil vodja opozicije v spodnjem domu. Konservativna stranka je spet zmagala leta 1951 in Churchill se je ponovno vselil na Downing Street 10. Od leta 1951 do leta 1955, ko je predčasno odstopil, je doživel več srčnih napadov. Do smrti 24. januarja 1965 je živel odmaknjeno. Umrl je v Londonu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 539 se je rodil francoski škof in zgodovinar Gregor Tourski.

Leta 1016 je umrl angleški kralj Edmund II.

Leta 1436 so bili grofje Celjski povzdignjeni v državne kneze.

Leta 1466 se je rodil italijanski vojskovodja in admiral Andrea Doria.

Leta 1581 sta mesto Tournay in parmski princ podpisala prvo pogodbo o zaščiti ranjencev.

Leta 1637 se je rodil francoski zgodovinar Louis-Sébastien Le Nain de Tillemont.

Leta 1683 se je rodil avstrijski vojskovodja Ludwig Andreas, grof Khevenhüller.

Leta 1705 se je rodila Catherine Braganzaška, žena angleškega kralja Charlesa II.

Leta 1718 je umrl švedski kralj Karel XII.

Leta 1756 se je rodil nemški fizik Ernst Chladni.

Leta 1781 se je rodil škotski pustolovec Alexander Berry.

Leta 1782 so Združene države Amerike in Anglija v Parizu podpisale sporazum o miru v vojni za neodvisnost.

Leta 1786 je toskanski nadvojvoda Leopold II. von Hausburg razširil kazenski zakonik in kot prvi državnik v Toskani ukinil smrtno kazen.

Leta 1810 se je rodil ameriški puškar Oliver Fisher Winchester.

Leta 1853 je v bitki pri Sinopu ruska mornarica porazila turško.

Leta 1854 je francoski inženir Ferdinand de Lesseps dobil koncesijo za gradnjo Sueškega prekopa.

Leta 1869 se je rodil švedski fizik Nils Gustaf Dalén, ki je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1889 se je rodil angleški zdravnik in Nobelov nagrajenec za medicino Edgar Douglas Adrian.

Leta 1902 so v ZDA desno roko Butcha Cassidyja Kida Curryja Logana obsodili na dvajsetletno zaporno kazen.

Leta 1918 so slovenski prostovoljci pod vodstvom nadporočnika Franja Malgaja iz Mežiške doline prek Pliberka prišli v Velikovec in tam vzpostavili slovensko oblast.

Leta 1936 je bila v Londonu Kristalna palača, ki so jo zgradili leta 1851 za veliko svetovno razstavo, uničena v požaru.

Leta 1939 je umrl madžarski revolucionar Béla Kun.

Leta 1939 je Sovjetska zveza napadla Finsko.

Leta 1940 sta Japonska in Kitajska podpisali pakt o sodelovanju.

Leta 1940 sta se v Greenwichu v ameriški zvezni državi Connecticut poročila Lucille Ball in Desi Arnaz.

Leta 1943 so se na konferenci v Teheranu ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in ruski voditelj Josef Stalin strinjali, da bodo junija 1944 v operaciji Overlord napadli nemške enote v Evropi.

Leta 1954 je v Sylacaugi, ameriška zvezna država Alabama, skoraj 4,5 kilograma težek sulfidov meteorit padel na streho hiše, kjer je živela gospa Elizabeth Hodges. Meteorit je padel v dnevno sobo in se odbil od radia v sobi ter udaril Hodgesovo. To je edini znani oziroma dokazani primer, da je človeka zadela skala, ki je priletela iz vesolja.

Leta 1962 so za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov izvolili burmanskega politika U Tanta.

Leta 1966 je Barbados postal neodvisna država.

Leta 1967 se je Ljudska republika Južni Jemen osamosvojila od Velike Britanije.

Leta 1974 sta ameriški paleoantropolog Donald Carl Johanson in Tom Gray pri Hadarju v Etiopiji našla okostnjak avstralopitka Lucy, starega 3,18 milijona let.

Leta 1982 je britanska premierka Margaret Thatcher v svojo rezidenco na Downing Streetu 10 prejela paket, v katerem je bila bomba.

Leta 1988 je podjetje Kohlberg Kravis Roberts & Co. kupilo RJR Nabisco za 25,07 milijarde dolarjev.

Leta 1994 je neznani napadalec v glasbenem studiu v New Yorku oropal hiphop zvezdnika Tupac Shakurja in mu odvzel nakit v vrednosti 40 tisoč dolarjev. Napadalec ga je tudi petkrat ustrelil. Tupac je napad preživel, za napad pa je okrivil glasbenika The Notorious B.I.G. in Puff Daddyja, česar pa ni mogel dokazati.

Leta 1999 sta se British Aerospace in Marconi Electronic Systems združila in ustanovila podjetje BAE Systems.

Leta 2004 je v Surakarti v osrednji Javi na Indoneziji strmoglavilo letalo. V nesreči je umrlo 26 potnikov, preživelo jih je 120.