James se je rodil 25. junija 1933 v mississipijskem Kosciusku in je eden izmed ključnih osebnosti ameriškega gibanja za človekove pravice oziroma za pravice črncev.

Je potomec Indijancev iz plemena Choctaw in Afroameričanov. Meredith se je takoj po končani srednji šoli vpisal v ameriško vojaško letalstvo in tam delal med leti 1951 in 1960. Po končani službi v vojski je dve leti študiral na državnem kolidžu Jackson.

Leta 1962 je postal prvi črnec, ki se je vpisal na univerzo Mississippi, potem ko je 20. septembra tega leta vpisu nasprotoval celo guverner te zvezne države Ross Barnett. Prav zaradi njegovega vpisa je bilo potrebno tudi posredovanje ameriške vojske, da bi zagotovila mir med prebivalci.

V nemirih sta umrla dva človeka, 48 vojakov je bilo poškodovanih, 30 policistov pa je bilo ranjenih zaradi streljanja. Meredithovo dejanje je v zgodovini človekovih pravic označeno kot ključni trenutek boja za človekove pravice. Sam pa je na univerzi Mississippi diplomiral 18. avgusta 1963.

Po zaključenem študiju na tej univerzi je med letoma 1964 in 1965 študiral na univerzi v Ibadanu v Nigeriji in od leta 1966 do 1968 na univerzi Columbia, kjer je dobil diplomo iz prava. Do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja je deloval kot borec za človekove pravice, potem pa si je našel službo kot borzni posrednik.

Leta 1966 je vodil pohod imenovan Pohod proti strahu od Memphisa v Tennesseeju do Jacksona v Mississippiju. Med pohodom ga je 6. junija ranil ostrostrelec. O svojem študiju na univerzi Mississippi je napisal spomine in več knjig.

Meredith je aktivni član republikanske stranke in je več let delal kot svetovalec za notranjepolitične zadeve pri ameriškem senatorju Jesseju Helmsu. Večkrat je v republikanskih vrstah kandidiral za kongresnika.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je postajal vedno bolj konzervativen, tako da je leta 1988 izjavil, da so največji sovražniki Afroameričanov prav beli liberalci.

Nasprotoval je tudi proti ekonomskim sankcijam proti Afriki in odločitvi, da rojstni dan Martina Luthra Kinga postane nacionalni praznik.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1372 je Karel IV. Luksemburški Celjskim grofom podelil naziv državnih grofov.

Leta 1572 je umrl španski jezuit Francisco Borgia.

Leta 1676 je umrl judovski prerok Sabbatai Zevi.

Leta 1715 se je rodil francoski razsvetljeni filozof Étienne Bonnot de Condillac. Bil je najbolj izrazit predstavnik senzualizma. Njegova teorija temelji na spoznanju, da so izvir in merilo vsega spoznanja občutki. Tudi celotno mišljenje so le transformirani občutki. Samega bistva narave, kaj je narava sama po sebi, sploh ni mogoče spoznati, ker človek doživlja le občutke in tudi njegova osebnost, njegov jaz ni nič drugega kot kompleks občutkov.

Leta 1772 je bila ratificirana pogodba prve delitve Poljske.

Leta 1851 se je rodil francoski zgodovinar Auguste Molinier.

Leta 1867 je bilo otočje Midway formalno priključeno ZDA.

Leta 1882 se je rodil nemški fizik Johannes "Hans" Wilhelm Geiger, ki se je ukvarjal z raziskovanjem radioaktivnih snovi in leta 1913 izdelal prvo napravo za ugotavljanje in preštevanje naelektrenih delcev, Geigerjev števec. Skupaj z Nuttalom je odkril zvezo med energijo žarkov alfa in njihovim dosegom.

Leta 1918 je odstopil zadnji nemški cesar in pruski kralj Viljem II., vladal je od leta 1888 do 1918 od tega leta je Nemčija postala republika. Leta 1890 je izsilil Bismacrkov odstop.

Leta 1918 je Bolgarija podpisala separatni mir in se umaknila iz prve svetovne vojne.

Leta 1938 sta v Münchnu britanski in francoski premier Chamberlain ter Daladier iz strahu pred izbruhom vojne z nemškim voditeljem Adolfom Hitlerjem podpisala sporazum, s čimer sta Hitlerju dovolila zasedbo Sudetov, ki so bili del Češke.

Leta 1939 so v Parizu ustanovili poljsko vlado v izgnanstvu.

Leta 1942 so v Vipavski dolini ustanovili prvi primorski partizanski bataljon. Ime je dobil po pesniku Simonu Gregorčiču.

Leta 1943 so anglo-ameriške vojaške enote med prodiranjem po Apeninskem polotoku zavzele Neapelj.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Calais.

Leta 1954 so Američani predstavili Nautilus, prvo podmornico z jedrskim pogonom na svetu.

Leta 1966 se je Bocvana osamosvojila od Združenega kraljestva.

Leta 1967 je britanska televizijska postaja BBC začela z oddajanjem radijske postaje BBC Radio 1.

Leta 1993 je v hudem potresu, ki je prizadel Indijo, umrlo več kot 21.000 ljudi.

Leta 1999 je na Japonskem prišlo do najhujše jedrske nesreče v tovarni za predelavo urana v Tokaimuri, severovzhodno od Tokia. Delavci so pred nesrečo preveč napolnili kontejner z uranom, zaradi česar so bili oni in lokalno prebivalstvo izpostavljeni radiaciji.