Sankt Peterburg je bil v svoji zgodovini večkrat preimenovan. Foto:
Sankt Peterburg je bil v svoji zgodovini večkrat preimenovan. Foto:
Eden izmed mnogih spomenikov, posvečenih Petru Velikemu.
Načrti carja Petra I. Velikega so bili bolj dolgoročni, saj si je na tem kraju zamislil novo prestolnico.
Slika iz časa, ko se je Sankt Peterburg imenoval Leningrad.
Leta 2003 je mesto praznovalo 300. obletnico. Foto: EPA
Rimski vladar Lucius Commodus
Rodil se je leta 161.
Nemški psiholog Max Wundt
Na današnji dan leta 1920 je umrl.
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl
Z Jelcinom sta se udeležila slovesnosti leta 1994.
Princesa ljudskih src Diana
Smrt valižanske princese je pretresla svet. Foto: EPA

Tako se je to drugo največje rusko mesto imenovalo do 6. septembra 1991, ko se je znova preimenovalo v Sankt Peterburg (rusko Cанкт-Петербу́рг), ki ga prebivalci sami imenujejo tudi Piter.

V njem živi 4.700.000 ljudi in leži na strateško pomembnem mestu, kjer se reka Neva v delti izliva v Finski zaliv. Do začetka 18. stoletja sta se za delto Neve, ki pomeni začetek trgovske poti proti Črnemu in Kaspijskemu morju, bojevali Švedska in Rusija.

V drugi nordijski vojni je Rusija zasedla delto in po ukazu ruskega carja Petra I. Velikega so se 27. maja 1703 (po julijanskem koledarju 16. maja) začela dela na Zajčjem otoku, kjer je kmalu zrasla trdnjava sv. Petra in Pavla.

Načrti carja Petra I. Velikega so bili dolgoročni, saj si je na otoku zamislil novo prestolnico, ki naj bi simbolizirala rusko okno v Evropo ter utemeljila Rusijo kot novo velesilo in pomorsko državo.

K delu na zelo neugodnem terenu (močvirje), ki je terjalo okrog 100.000 življenj delavcev, večinoma ruskih tlačanov, je povabil nizozemske gradbenike. Leta 1712 je mesto postalo ruska prestolnica, ko se je tja iz Moskve preselil carski dvor, senat in veleposlanišva. Zaradi arhitekturnih dosežkov in umetnih kanalov, ki so dopolnjevali rokave reke Neve, je mesto dobilo vzdevka »severne Benetke« ali »severna Palmira«.

V mestu in okolici so nastale številne carske rezidence
V okolici mesta so nastale številne carske rezidence, med njimi Petrodvorec (Peterhof), Oranienbaum (danes Lomonosov), Carsko selo (danes Puškin), Pavlovsk in Gatčina. Mesto so leta 1914 preimenovali v Petrograd zato, ker je bila Rusija na strani antante kot nasprotnica Nemčije, Sankt Peterburg pa je bilo ime nemškega izvora.

Zlato obdobje mesta, ki je doživelo tudi temne trenutke, se je končalo leta 1917 z oktobrsko boljševistično revolucijo, ko so boljševiki zasedli Zimski dvorec. Naslednje leto je glavno mesto znova postala Moskva, 26. januarja 1924 pa je Petrograd postal Leningrad. Zaradi socialističnega načrtovanja so v mesto prišla umazana industrija in spalna naselja.

Blokada mesta je zahtevala 800.000 žrtev
Ko je junija 1941 nemška vojska napadla Sovjetsko zvezo, niso načrtovali zasedbe Leningrada. Odločili so se, da bodo mesto izstradali. 8. septembra istega leta se je začela 900-dnevna blokada mesta, ki je trajala vse do 27. januarja 1944 in zahtevala 800.000 žrtev. Ves čas se je mesto lahko oskrbovalo le pozimi, ko je Ladoško jezero zamrznilo.

12. junija 1991 so meščani na referendumu s 54 odstotki odločili, da se bo mesto znova preimenovalo in prevzelo svoje prvotno ime Sankt Peterburg, to se je zgodilo 6. septembra. Leta 2003 je mesto slovesno praznovalo 300 let svojega obstoja.

Mesto, polno znamenitosti
Sicer pa mesto poleg arhitekture in kanalov slovi po Nevskem prospektu, 4,5 kilometrov dolgi ulici, ki povezuje poveljstvo ruske vojne mornarice Admiraliteto, Zimski dvorec, Kazansko katedralo, Moskovsko železniško postajo in samostan Aleksandra Nevskega.

Med znamenitosti mesta sodijo: trdnjava svetega Petra in Pavla z istoimensko cerkvijo (tam so pokopavali ruske carje), nekdanja carjeva rezidenca Zimski dvorec (danes muzej Ermitraž), Ruski muzej s pregledom ruskega slikarstva, Kazanska katedrala (danes muzej verstev na območju nekdanje SZ), Katedrala svetega Izaka, Katedrala Kristusovega vstajenja, katedrala in samostan Smolni in Marijino gledališče s svetovno znanim baletnim ansamblom.


Ostali dogodki na današnji dan ...


Leta 12 se je rodil rimski cesar Gaj Cezar Germanikus Kaligula (Škorenjček). Velja za enega najgrotesknejših zgodovinskih osebnosti, vladal je od 37 do 41 leta, ko je bil ubit v zaroti pretorijancev. Znan je po svoji nenavadni nameri, da svojega konja razglasi za konzula, mnogi so bili prepričani, da se mu je ob tej nameri zmešalo.

Leta 161 se je rodil rimski cesar Lucius Aelius Aurelius Commodus.

Leta 1663 se je rodil francoski fizik in izumitelj Guillaume Amontons.

Leta 1693 je umrl francoski duhovnik in optik Laurent Cassegrain.

Leta 1821 se je rodil nemški fizik, matematik in fiziolog Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz.

Leta 1853 se je rodil ruski general Aleksej Aleksejevič Brusilov, ki je z vojaškim prodorom na vzhodni fronti poleti 1916 pomagal ruskim zaveznikom na zahodni fronti. Ti so bili zaradi nemške ofenzive tik pred zlomom.

Leta 1876 je dvorska klika zamenjala turškega sultana Murata V. z izgovorom, da je nor. Nekaj mesecev kasneje ga je na prestolu zamenjal brat Abdul Hamid II.

Leta 1897 se je v Baslu končal prvi sionistični kongres.

Leta 1907 sta v Sankt Peterburgu Anglija in Rusija podpisali sporazum, s katerim sta si razdelili interesna območja v Perziji, Afganistanu in Tibetu.

Leta 1915 je umrl nemški astronom Carl Theodor Albrecht.

Leta 1920 je umrl nemški psiholog Wilhelm Max Wundt.

Leta 1927 je bila ustanovljena tajna protifašistična organizacija TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka).

Leta 1939 je propadel še zadnji poskus francoskega premierja Daladiera in britanskega premierja Chamberlaina o premirju s Hitlerjem. Ta se je že odločil napasti Poljsko, s čimer se je začela druga svetovna vojna.

Leta 1942 so zavezniki pri El Alameinu premagali nemško-italijansko vojsko.

Leta 1943 so Nemci v Bruslju odkrili ruske agente, člane Rdečega orkestra. Rdeči orkester je bila najbolj razširjena in najučinkovitejša sovjetska vohunska mreža v drugi svetovni vojni. Sestavljalo ga je 290 glasbenikov enajstih narodnosti. Vodil jih je Leopold Trepper, ki je v Moskvo poslal okoli 2.000 pomembnih sporočil. Med drugim je Stalina pravočasno obvestil o nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, a mu ta ni verjel. Konec leta so Nemci aretirali tudi Trepperja.

Leta 1944 je Rdeča armada s svojimi četami in tanki vstopila v glavno mesto Romunije, v Bukarešto. Meščani so bučno pozdravili osvoboditelje.

Leta 1948 je umrl ruski politik Andrej Aleksandrovič Ždanov.

Leta 1957 je Malezija postala neodvisna država.

Leta 1980 je po dvomesečni stavki in delavskih nemirih poljskim delavskim voditeljem uspelo sestaviti in podpisati sporazum s poljsko vlado. Nemiri so se začeli zaradi podražitve mesa, kar pa je dobilo politično razsežnost.

Prekinitve dela so ohromile ladjedelnice na Baltiku, kjer je 17.000 delavcev zasedlo Leninovo ladjedelnico v Gdansku. Stavkajoči so zahtevali priznanje neodvisnih sindikatov, odpravo cenzure tiska in izpustitev zaprtih disidentov.

Oblast je priznala sindikat Solidarnost in njenega voditelja Lecha Walenso, Poljska pa je postala prva država vzhodnega bloka, kjer je bilo dovoljeno delovanje neodvisnega sindikata.

Leta 1986 je v Helsinkih umrl eden najuglednejših finskih politikov po drugi svetovni vojni Urho Kekonnen. Finski predsednik je bil od leta 1956 do 1982, zelo si je prizadeval za miroljubno politiko in za sodelovanje med državami, hkrati pa je bil pobudnik Evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki so jo organizirali v finskem glavnem mestu Helsinki leta 1975. Kekonnen se je rodil 3. septembra 1900 v Pielavesiju pri Kuopiju.

Leta 1994 je sovjetska vojska zapustila ozemlje nekdanje Nemške demokratične republike in formalno končala polstoletno navzočnost na tem ozemlju. Slovesnosti sta prisostvovala tudi predsednik Rusije Boris Nikolajevič Jelcin in nemški kancler Helmut Kohl.

Leta 1997 je v tragični prometni nesreči v Parizu umrla britanska princesa Diana Frances Spencer. Poleg nje sta v nesreči umrla njen prijatelj Dodi al Fayed in šofer.