Jelcin je bil za predsednika države izvoljen 10. julija 1991. Rodil se je 1. februarja 1931 v kmečki družini v Butki, ki leži v regiji Sverdlovsk.

Njegov oče Nikolaj je bil velik nasprotnik komunizma in je bil leta 1934 obsojen na triletno zaporno kazen v gulagu. Po izpustitvi je bil še nekaj časa brezposeln, nato pa je delal v zidarstvu. Mati Klavdija Vasiljevna Jelcina je delala kot šivilja.

Med drugo svetovno vojno, ko je bil star dvanajst ali trinajst let, je skupaj s prijateljema ukradel granato RGD-33 in jo poskušal razstaviti. Granata je eksplodirala in v eksploziji je izgubil palec in kazalec leve roke.

Po vojni je študiral na srednji šoli Puškin v Bereznikih, regija Perm, in na politehničnem inštitutu Ural v Sverdlovskem. Diplomiral je iz gradnje leta 1955. Leta 1961 je postal član komunistične partije in leta 1969 je začel delati v upravi partije.

Leta 1977 je postal vodja partije v Sverdlovskem in je odredil porušenje hiše, v kateri je bil umorjen zadnji ruski car. Mihail Gorbačov ga je imenoval v Politbiro in za župana Moskve 24. decembra 1985.

Funkcijo župana je opravljal do leta 1987 in do takrat je bil tudi član Politbiroja, ko so ga odpustili zaradi kritik na račun Gorbačova in njegovega načrta o reformah v Sovjetski zvezi.

12. junija 1991 je Jelcin na demokratičnih volitvah prejel 57 odstotkov vseh glasov in porazil Gorbačovovega kandidata Nikolaja Ričkova; kot predsednik Rusije je prisegel 10. julija. Po nemirih v Sovjetski zvezi je 25. decembra 1991 Gorbačov odstopil in s tem je razpadla tudi Sovjetska zveza, Jelcin pa je prevzel oblast. 21. septembra 1993 je Jelcin razpustil Vrhovni sovjet in ljudsko skupščino. V državi je izbruhnila kriza, ki jo je s pomočjo vojske umiril in za 12. decembra razpisal volitve.

Decembra 1994 je odredil napad na Čečenijo, da bi znova uvedel nadzor nad to separatistično republiko. Po sporazumu iz leta 1996, ki ga je sklenil z Aleksandrom Lebedom, je nato vojsko umaknil. Po sporazumu je Čečenija pridobila večjo neodvisnost, ni pa postala neodvisna država.

Julija 1996 je bil Jelcin znova izvoljen za predsednika države, tokrat s finančno pomočjo podjetniškega kapitala. V drugem krogu, v prvem je zbral 35 odstotkov vseh glasov, je premagal komunista Genadija Zjuganova.

Še istega leta je bil Jelcin operiran na srcu in je v bolnišnici ostal nekaj mesecev. 9. avgusta 1999 je Jelcin odpustil premierja Sergeja Stepašina in že četrtič zamenjal vlado.

31. decembra je odstopil, a je ostal na oblasti do volitev 26. marca 2000, ko je predsednik Rusije postal Vladimir Putin.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 192 je bil umorjen rimski imperator Lucius Aurelius Commodus.

Leta 406 so Vandali, Alani in Suebiani prečkali Ren in začeli invazijo Galije.

Leta 1194 je bil avstrijski vojvoda Leopold V. ubit na viteškem turnirju.

Leta 1378 se je rodil papež španskega rodu Kalist III., s pravim imenom Alphonso de Borgia.

Leta 1460 so usmrtili Edmunda, grofa Rutlandskega, brata angleških kraljev Edwarda IV. in Richarda III.

Leta 1491 se je rodil francoski raziskovalec Jacques Cartier.

Leta 1510 je umrla Bianca Maria Sforza, žena svetorimskega cesarja Maksimilijana I.

Leta 1514 se je rodil veliki flamski zdravnik in anatom Andreas Vesalius, s pravim imenom Andries van Wesel.

Leta 1600 je vzhodnoindijska družba od kraljice Elizabete dobila neomejena pooblastila nad celotno trgovino v Indiji.

Leta 1679 je umrl italijanski zdravnik in psiholog Giovanni Alfonso Borelli.

Leta 1687 so se prvi hugenoti odpravili iz Francije proti Rtu dobrega upanja.

Leta 1695 so v Angliji uvedli davek na okna, kar je povzročilo, da so trgovci začeli razbijati okna, da bi se na ta način izognili davku.

Leta 1719 je umrl John Flamsteed, ki je izdelal prvi veliki katalog 2.866 zvezd, katerih lege so izmerili z daljnogledom.

Leta 1720 se je rodil Charles Edward Stuart, pretendent na angleški prestol.

Leta 1857 je kraljica Viktorija za glavno mesto Kanade izbrala Ottawo.

Leta 1879 je Thomas Edison v parku Menlo v New Jerseyju prvič javno pokazal delovanje žarnice.

Leta 1880 se je rodil ameriški general in politik George Marshall, znan po načrtu gospodarske pomoči Evropi po drugi svetovni vojni. Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1904 je bila na Times Squaru v New Yorku, ki se je takrat imenoval Longacre Square, prvič zabava za novo leto.

Leta 1907 so v Rusiji 167 poslancev dume obtožili izdaje in jih zaprli.

Leta 1908 se je rodil avstrijski aktivist in lovec na naciste Simon Wiesenthal.

Leta 1916 je hotel Hampton Terrace v mestu North Augusta v ameriški zvezni državi Južna Karolina, ki je veljal za enega najlepših in najbolj luksuznih hotelov v ZDA, pogorel do tal.

Leta 1918 je bila ustanovljena Komunistična partija Nemčije.

Leta 1937 se je rodil izraelski biolog, prejemnik Nobelove nagrade za kemijo Avram Herško.

Leta 1938 so v ameriški zvezni državi Indiana predstavili prvi alkotest.

Leta 1944 so se v Washingtonu zbrali predstavniki vlad ZDA, Velike Britanije, SZ-ja, Kitajske in 22 držav, ki so podpisali deklaracijo Združenih narodov, h kateri so lahko pristopili vsi drugi narodi, ki so pripomogli k boju proti hitlerizmu.

Leta 1944 je Madžarska Nemčiji objavila vojno.

Leta 1945 se je rodila modna oblikovalka Diane von Fürstenberg.

Leta 1955 je General Motors postalo prvo ameriško podjetje, ki je zaslužilo več kot milijardo dolarjev letno.

Leta 1956 je predsednik Sukarno razglasil izredno stanje na Sumatri.

Leta 1958 so v Libanonu objavili amnestijo za vse politične preganjance.

Leta 1963 je razpadla Centralnoafriška federacija. Nastale so Zambija, Malavi in Rodezija.

Leta 1972 je Velika Britanija izstopila iz Efte in se 1. januarja 1973 pridružila EGS-u.

Leta 1986 je v hotelu Dupont Plaza Hotel v San Juanu, Portoriko, izbruhnil požar, v katerem je umrlo 97 ljudi, 140 je bilo ranjenih.

Leta 1991 je Sovjetska zveza tudi uradno razpadla.

Leta 1993 je umrl prvi gruzijski predsednik Zviad Gamsakhurdia.

Leta 1999 je Panamski prekop prešel pod popolno panamsko oblast.

Leta 2004 je umrl francoski ekonomist in Nobelov nagrajenec Gerard Debreu.