S svojim čolnom Bluebird je popoldne na jezeru Dumbleyung v Perthu, Zahodna Avstralija, drvel po gladini s povprečno hitrostjo 444,71 kilometra na uro.

Prejšnji rekord, ki ga je prav tako postavil Campbell, je znašal 418,99 kilometra na uro, postavil pa ga je na jezeru Coniston leta 1959. Nov rekord je skušal Campbell postaviti več mesecev na več lokacijah po Avstraliji. Prva izbira je bilo jezero Bonney v Južni Avstraliji, a ga je vreme izdalo, saj se v času, ko je bil ob jezeru Campbell s svojo ekipo, nenehno spreminjalo. Nazadnje se je ekipa preselila na jezero Dumbleyung.

Campbell je želel nov rekord postaviti 16. decembra, a je od namere moral odnehati, saj so se takrat na jezeru golile divje race. Potem ga je izdalo vreme, saj so se zaradi vzhodnih vetrov dvignili visoki valovi, zaradi katerih je bil poskus novega rekorda onemogočen. Ker se mu je čas, da bi postavil oba rekorda v istem letu, iztekal, si je Campbell ogledoval tretjo lokacijo južno od Pertha.

Nenadoma, zadnji dan pred novim letom, so se vetrovi umirili, jezero pa je postalo gladko kot steklo. Ko so bile razmere skoraj idealne, je Campbellu glavni mehanik Leo Villa dejal, naj poskusi. Na obali se je zbralo več sto ljudi, med njimi tudi Campbellova žena Tonia Bern. Ko je slišala, da je poskus uspel, se je vrgla v jezero in priplavala do moža. Sicer pa je Campbell postavil rekord v hitrostnem dirkanju po kopnem julija istega leta ob jezeru Eyre v osrednji Avstraliji. Povprečna hitrost je bila 648,72 kilometra na uro.

Že 27. oktobra je njegov rekord popravil Američan Art Arfin, ki je s svojim avtomobilom postavil nov rekord s povprečno hitrostjo 863,75 kilometra na uro.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 192 je bil umorjen rimski imperator Lucius Aurelius Commodus.

Leta 406 so Vandali, Alani in Suebiani prečkali Ren in začeli invazijo Galije.

Leta 1194 je bil avstrijski vojvoda Leopold V. ubit na viteškem turnirju.

Leta 1378 se je rodil papež španskega rodu Kalist III., s pravim imenom Alphonso de Borgia.

Leta 1460 so usmrtili Edmunda, grofa Rutlandskega, brata angleških kraljev Edwarda IV. in Richarda III.

Leta 1491 se je rodil francoski raziskovalec Jacques Cartier.

Leta 1510 je umrla Bianca Maria Sforza, žena svetorimskega cesarja Maksimilijana I.

Leta 1514 se je rodil veliki flamski zdravnik in anatom Andreas Vesalius, s pravim imenom Andries van Wesel.

Leta 1600 je vzhodnoindijska družba od kraljice Elizabete dobila neomejena pooblastila nad celotno trgovino v Indiji.

Leta 1679 je umrl italijanski zdravnik in psiholog Giovanni Alfonso Borelli.

Leta 1687 so se prvi hugenoti odpravili iz Francije proti Rtu dobrega upanja.

Leta 1695 so v Angliji uvedli davek na okna, kar je povzročilo, da so trgovci začeli razbijati okna, da bi se na ta način izognili davku.

Leta 1719 je umrl John Flamsteed, ki je izdelal prvi veliki katalog 2.866 zvezd, katerih lege so izmerili z daljnogledom.

Leta 1720 se je rodil Charles Edward Stuart, pretendent na angleški prestol.

Leta 1857 je kraljica Viktorija za glavno mesto Kanade izbrala Ottawo.

Leta 1879 je Thomas Edison v parku Menlo v New Jerseyju prvič javno pokazal delovanje žarnice.

Leta 1880 se je rodil ameriški general in politik George Marshall, znan po načrtu gospodarske pomoči Evropi po drugi svetovni vojni. Leta 1953 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1904 je bila na Times Squaru v New Yorku, ki se je takrat imenoval Longacre Square, prvič zabava za novo leto.

Leta 1907 so v Rusiji 167 poslancev dume obtožili izdaje in jih zaprli.

Leta 1908 se je rodil avstrijski aktivist in lovec na naciste Simon Wiesenthal.

Leta 1916 je hotel Hampton Terrace v mestu North Augusta v ameriški zvezni državi Južna Karolina, ki je veljal za enega najlepših in najrazkošnejših hotelov v ZDA, pogorel do tal.

Leta 1918 je bila ustanovljena Komunistična partija Nemčije.

Leta 1937 se je rodil izraelski biolog, prejemnik Nobelove nagrade za kemijo, Avram Herško.

Leta 1938 so v ameriški zvezni državi Indiana predstavili prvi alkotest.

Leta 1944 so se v Washingtonu zbrali predstavniki vlad ZDA, Velike Britanije, SZ-ja, Kitajske in 22 držav, ki so podpisali deklaracijo Združenih narodov, h kateri so lahko pristopili vsi drugi narodi, ki so pripomogli k boju proti hitlerizmu.

Leta 1944 je Madžarska Nemčiji napovedala vojno.

Leta 1945 se je rodila modna oblikovalka Diane von Fürstenberg.

Leta 1955 je General Motors postalo prvo ameriško podjetje, ki je zaslužilo več kot milijardo dolarjev letno.

Leta 1956 je predsednik Sukarno razglasil izredno stanje na Sumatri.

Leta 1958 so v Libanonu objavili amnestijo za vse politične preganjance.

Leta 1963 je razpadla Centralnoafriška federacija. Nastale so Zambija, Malavi in Rodezija.

Leta 1972 je Velika Britanija izstopila iz Efte in se 1. januarja 1973 pridružila EGS-u.

Leta 1986 je v hotelu Dupont Plaza Hotel v San Juanu, Portoriko, izbruhnil požar, v katerem je umrlo 97 ljudi, 140 pa je bilo ranjenih.

Leta 1991 je Sovjetska zveza tudi uradno razpadla.

Leta 1993 je umrl prvi gruzijski predsednik Zviad Gamsakhurdia.

Leta 1999 je Panamski prekop prešel pod popolno panamsko oblast.

Leta 1999 je nepričakovano odstopil ruski predsednik Boris Nikolajevič Jelcin. Na mestu predsednika države ga je nasledil Vladimir Putin.

Leta 2004 je umrl francoski ekonomist in Nobelov nagrajenec Gerard Debreu.