Beatrix je hčerka pokojne kraljice Julijane in pokojnega princa Lippe-Biesterfeldskega, Bernharda. Ko je bila še majhna deklica, je družina pobegnila pred nemško invazijo.

Maja 1940 so se preselili v Veliko Britanijo, od tam pa v Ottawo, kjer so do vrnitve leta 1945 živeli. V Kanadi je princesa obiskovala vrtec in osnovno šolo, ki jo je nadaljevala na Nizozemskem po vrnitvi domov. Aprila 1950 je začela obiskovati Incrementum, del liceja Baarnsch. Leta 1956 je diplomirala iz umetnosti in književnosti.

31. januarja 1956 je dopolnila 18 let, zato je po nizozemski ustavi dobila kraljevske pravice. Takrat jo je mati tudi postavila za članico državnega sveta. Istega leta se je začela šolati na univerzi Leiden. Na univerzi je poslušala predavanja iz sociologije, prava, ekonomije, parlamentarne zgodovine in ustavnega prava.

Udeležila se je tudi predavanj iz kulture Surinama, Nizozemskih Antilov, ustanovne listine kraljestva Nizozemske, mednarodnih zadev, mednarodnega prava, zgodovine in evropskega prava. Med študijem je obiskala več sedežev mednarodnih organizacij in je bila aktivna članica ženske študentske zveze. Leta 1961 je diplomirala iz prava.

10. marca 1966 se je poročila z nemškim diplomatom Clausom Amsberškim, ki je bil v Hitlerjugendu in nemški vojski. Poročni dan so zato zaznamovali protesti v Amsterdamu. Do svoje smrti leta 2002 pa je postal Claus zelo priljubljen in spoštovan med Nizozemci. 30. aprila 1980 so jo okronali za kraljico. Tudi ta dan so ji pokvarili protestniki, ki so protestirali proti slabim bivalnim razmeram in kraljevini.

6. oktobra 2002 je po dolgotrajni bolezni umrl njen mož, nato je 20. marca 2004 po dolgem boju s starostno demenco umrla še mati. Njen oče je umrl decembra 2004 zaradi raka. Kraljica Beatrix ima tri sinove: Willem-Alexandra (1967), Johan-Frisa (1968) in Constantina (1969).

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1338 se je rodil francoski kralj Karel V. Modri.

Leta 1512 se je rodil portugalski kralj Henrik, ki je umrl na današnji dan leta 1580.

Leta 1606 so zaradi zarote proti angleškemu kralj Jamesu I. usmrtili Guyja Fawkesa.

Leta 1615 je umrl italijanski jezuitski general Claudio Aquaviva.

Leta 1632 je umrl švicarski mehanik, astronom, urar in matematik Joost Bürgi.

Leta 1747 so odprli prvo bolnišnico za spolne bolezni London Dock Hospital.

Leta 1769 se je rodil francoski letalec in izumitelj André-Jacques Garnerin.

Leta 1788 je umrl pretendant na angleški prestol Charles Edward Stuart.

Leta 1814 je Gervasio Antonio de Posadas postal vrhovni upravnik Argentine.

Leta 1868 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Theodore William Richards.

Leta 1876 je vlada ZDA odredila vsem Indijancem, da se preselijo v rezervate.

Leta 1881 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Irving Langmuir.

Leta 1884 se je rodil nemški liberalni politik Theodor Heuss. Leta 1949 je postal prvi predsednik Zvezne republike Nemčije.

Leta 1902 se je rodila švedska političarka, diplomatka, pisateljica in prejemnica Nobelove nagrade za mir Alva Myrdal.

Leta 1915 so med prvo svetovno vojno Nemci uporabili strupene pline proti Rusom.

Leta 1917 je Nemčija razširila totalno podmorniško vojno tudi na nevtralne ladje v vojnem območju.

Leta 1918 sta v megleni noči trčili dve podmornici angleške mornarice; umrlo je več kot sto mornarjev, eksplozija pa je poškodovala še pet vojnih ladij.

Leta 1921 so v Kraljevini SHS izvedli prvo štetje prebivalstva. V državi je živelo 12.017.323 prebivalcev, na območju Slovenije pa 1.056.464.

Leta 1929 so iz Sovjetske zveze izgnali Leva Trockega.

Leta 1929 se je rodil nemški fizik in Nobelov nagrajenec Rudolf Mössbauer.

Leta 1943 je nemška vojska je pod vodstvom feldmaršala Friedricha Paulusa kapitulirala v bitki pri Stalingradu. Za mnoge predstavlja ta kapitulacija začetek konca II. svetovne vojne.

Leta 1944 se je ameriška vojska izkrcala na Marshallovem otočju.

Leta 1945 so zaradi pobega ubili ameriškega vojaka Eddieja Slovika. Slovik je bil prvi ubežnik, ki so ga Američani usmrtili po ameriški državljanski vojni.

Leta 1946 je ustavodajna skupščina Jugoslavije sprejela prvo ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ustava je temeljila na odločitvah Avnoja.

Leta 1950 je Harry Truman sporočil javnosti, da podpira izdelavo vodikove bombe, ki je teoretično imela stokrat večjo moč kot atomski bombi, ki so ju Američani odvrgli na Japonsko v II. svetovni vojni.

Leta 1953 je zaradi poplave na Nizozemskem umrlo več kot 1.800 ljudi.

Leta 1955 je umrl vodja ameriške organizacije YMCA (Young Men’s Christian Association) in dobitnik Nobelove nagrade za mir John Mott.

Leta 1956 je Guy Mollet postal premier Francije.

Leta 1958 je James Van Allen odkril Van Allenov radiacijski pas.

Leta 1958 je bil izstreljen prvi ameriški satelit Explorer 1

Leta 1966 je bilo izstreljeno rusko plovilo Luna 9.

Leta 1968 so Velika Britanija, Nova Zelandija in Avstralija podelile koralnemu otoku Nauru samostojnost.

Leta 1971 je vesoljsko plovilo Apollo 14, ki so ga Američani izstrelili iz Cape Canaverala, pristalo na Luni.

Leta 1973 je umrl norveški ekonomist in Nobelov nagrajenec Ragnar Anton Kittil Frisch.

Leta 1976 so v papeški palači v Avignonu neznani vlomilci ukradli 119 slik Pabla Picassa.

Leta 1990 so v Moskvi odprli prvo restavracijo hitre hrane McDonald's.

Leta 1995 je ameriški predsednik Bill Clinton odobril Mehiki posojilo v vrednosti 20 milijard dolarjev, da bi ta lahko stabilizirala svojo ekonomijo.

Leta 1996 se je v vrata centralne banke v Colombu na Šrilanki zaletel tovornjak, poln eksploziva. Umrlo je najmanj 86 ljudi, ranjenih jih je bilo okrog 1.800.

Leta 2000 je v Pacifik v bližini Malibuja strmoglavilo letalo Alaska Airlinesa MD-83. Umrlo je vseh 88 potnikov in članov posadke.

Leta 2001 je sodišče obsodilo Libijca in oprostilo vse druge obtožene za napad na letalo Pan Am Flight 103, ki je leta 1988 strmoglavilo v bližini škotskega Lockerbieja.