Rodil se je 7. septembra 1930 v Kasteelu Stuyvenberg. 16. julija 1951 je na prestolu nasledil očeta Leopolda III., ki je odstopil s prestola.

Njegov oče je bil v Belgiji zelo nepriljubljen, delno tudi zato, ker se je leta 1941, ko je drugič stopil pred oltar, poročil z meščanko angleškega rodu Mary Lilian Baels, kasneje znano kot princeso de Réthy. Njegova nepriljubljenost pa je narasla tudi zaradi vdaje nacistom, ki so Belgijo zavzeli leta 1940. Baudouin, po nizozemsko Boudewijn, je očeta nasledil leta 1951 in je vladal do 1993.

Bil je najstarejši sin Leopolda III. (1901-1983) in njegove prve žene, švedske princese Astrid (1905-1935). 15. decembra 1960 se je Baudouin v Bruslju poročil z doño Fabiolo Fernando Marío de las Victorias Antonio Adelaide de Mora y Aragón, nekdanjo medicinsko sestro in pisateljico otroških knjig. Kraljica je bila med državljani zelo priljubljena zaradi dobre volje, skromnosti in vdanosti. Par ni imel otrok.

Med Baudouinovo vladavino je postala neodvisna kolonija Belgijski Kongo, kralj pa se je osebno udeležil proslave v čast razglasitve neodvisne države Kongo. Leta 1976, ob 25-letnici vladanja, je ustanovil Fundacijo kralja Baudouina, da bi izboljšal življenjske razmere belgijskega naroda. Baudouin je bil sicer tudi dober prijatelj španskega diktatorja Francisca Franca in njegove žene Fabiole. Bil je zelo veren mož in je leta 1990 zavrnil podpis zakona, ki ga je sprejel parlament, s katerim bi dovolil legalizacijo splava.

Vlada ga je 4. aprila 1990 razglasila za nezmožnega vladanja, a ga je že naslednji dan znova potrdila na položaju kralja države. S tem so ga želeli prisiliti, da bi odstopil oziroma da so lahko sprejeli zakon o splavu, ne da bi ga moral on potrditi. Kralj je vladal 42 let, dokler ni 31. julija 1993 zaradi zastoja srca umrl v vili Astrida v južnošpanskem mestu Motril. Pokopali so ga v kraljevi grobnici v Bruslju, na prestolu pa ga je nasledil njegov mlajši brat Albert II.

Leta 1498 je italijansko-španski pomorščak Krištof Kolumb na svoji tretji poti odkril karibski otok Trinidad.

Leta 1556 je v Rimu umrl španski duhovnik Ignacio de Loyola ali Ignatius Loyola, ustanovitelj Jezusove družbe, ki jo je papež Pavel III. leta 1540 potrdil kot jezuitski red. V katolištvu so močno vplivale njegove Duhovne vaje – branje, refleksija in molk. Rodil se je leta 1491 na gradu Loyola.

Leta 1667 se je s sporazumom v Bredi končala angleško-nizozemska vojna

Leta 1718 se je rodil angleški fizik John Canton.

Leta 1772 je v Londonu umrl angleški fizik, matematik in astronom Isaac Newton. Bil je profesor v Cambridgeu, nekaj časa je bil predstojnik kovnice denarja, od leta 1703 pa je bil predsednik Kraljeve družbe v Londonu. Odkril je tri osnovne zakone klasične mehanike. Z gravitacijskim zakonom, ki ga je odkril, je pojasnil gibanje planetov in Lune ter bibavice. Dokazal je tudi spektralne sestave bele svetlobe. Rodil se je 4. januarja 1643 v Woolsthorpu. Njegovo najpomembnejše delo je nastalo leta 1687 - Philosophiae Naturalis Principia Matematica.

Leta 1790 so v ZDA izdali prvi patent, ki ga je prejel Samuel Hopkins.

Leta 1800 se je rodil nemški kemik Friedrich Wöhler.

Leta 1803 se je rodil strojni inženir in izumitelj John Ericsson. Izpopolnil je ladijski vijak in nadomestil okorna kolesa parnikov. John Ericsson je umrl leta 1889.

Leta 1836 je umrl slovenski jamar Luka Čeč.

Leta 1856 je Christchurch na novozelandskem Južnem otoku postal mesto.

Leta 1860 je v tržaškem pristanišču kapitan Ivo Visina prejel najvišje avstrijsko priznanje Merito Naval, ker je kot šesti pomorščak za Magellanom s svojo ladjo Splendid objadral svet.

Leta 1875 je umrl ameriški predsednik Andrew Johnson.

Leta 1912 se je rodil ameriški ekonomist Milton Friedman, ki je leta 1976 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1917 se je začela tretja bitka pri Ypresu.

Leta 1919 se je rodil italijanski kemik in pisatelj judovskega rodu Primo Levi.

Leta 1919 je nemška narodna skupščina sprejela weimarsko ustavo.

Leta 1941 je po Hitlerjevem navodilu Hermann Göring naročil Reinhardu Heydrichu, naj »čimprej dostavi finančni in materialni načrt za izvedbo dokončne rešitve judovskega vprašanja«.

Leta 1944 je ameriška vojska zavzela Avranches.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila mesti Lvov in Brest-Litovsk.

Leta 1945 se je Pierre Laval, pobegli nekdanji premier Vichijske Francije, v Avstriji vdal zaveznikom.

Leta 1948 je bila sprejeta odločitev, da se bo na Idlewild Fieldu zgradilo letališče New York International Airport, ki se danes imenuje po Johnu Fitzgeraldu Kennedyju.

Leta 1964 je ameriška vesoljska sonda Ranger 7 na Zemljo poslala prve slike temne strani Lune.

Leta 1971 so se vesoljci z odprave Apollo 15 kot prvi popeljali po Luni z vozilom.

Leta 1972 je umrl belgijski državnik Paul-Henri Charles Spaak.

Leta 1973 je v strmoglavljenju letala na bostonskem letališču Logan življenje izgubilo 89 ljudi.

Leta 1976 je Nasa objavila slovito fotografijo "obraza na Marsu", ki jo je posnel Viking 1.

Leta 1980 je umrl nemški fizik in matematik Ernst Pascual Jordan.

Leta 1992 je v trčenju tajskega Airbusa A300 v goro južno od nepalskega Katmanduja umrlo 113 ljudi.

Leta 1992 so odprli zadnji odsek rečnega prekopa Majna-Donava.

Leta 1999 se je z namernim strmoglavljenjem plovila Lunar Prospector na površje Lune Nasa končala iskanje zamrznjene vode na Lunini njegovi površini.

Leta 2000 je umrl nizozemski astronom Hendrik Christoffel van de Hulst.