Hkrati je bil Harrison le en mesec predsednik te države in tako velja tudi za predsednika ZDA z najkrajšim stažem.William Henry Harrison se je rodil 9. februarja 1773 v Virginiji.

Harrison je postal prvi guverner Indijanskega teritorija; pozneje je bil kongresnik in senator Ohia. Sprva je dosegel slavo kot vojni heroj, ki je premagal ameriške staroselce v bitki za Tippecanou leta 1811, kjer je dobil vzdevek "Tippecanoe" oz. "Old Tippecanoe". Kot general v poznejši vojni leta 1812 je zmagal v bitki za Thames, kjer je bil ubit Tecumseh.

Ko je leta 1841 postal predsednik ZDA pri 68-tih letih, je bil najstarejši človek, ki je bil izvoljen za predsednika; rekord je trajal 140 let, ko je bil leta 1980 izvoljen Ronald Reagan. Harrison je umrl točno en mesec po nastopu predsedovanja, kar predstavlja najkrajše službovanje kateregakoli predsednika ZDA; prav tako je bil prvi predsednik, ki je umrl med predsednikovanjem.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 186 se je rodil rimski cesar Mark Avrelij Antonij Karakala, ki je vladal od leta 211 do 217. Leto dni po začetku vladanja je dal vsem svobodno rojenim prebivalcem rimsko državljanstvo.

Leta 896 je umrl papež Formoz.

Leta 1284 je umrl kastiljski kralj Alfonz X.

Leta 1292 je umrl papež Nikolaj IV., s pravim imenom Girolamo Masci. Rodil se je leta 1227, papež pa je postal leta 1288.

Leta 1581 je Francis Drake, potem ko je obkrožil svet, postal vitez.

Leta 1588 je umrl danski kralj Frederick II.

Leta 1617 je umrl škotski matematik John Napier. Neodvisno od Švicarja Burgija, a sočasno z njim je odkril logaritme.

Leta 1818 je ameriški kongres uradno potrdil zastavo ZDA, ki je sestavljena iz 13 rdečih in belih črt. Prva zastava je imela 20 zvezdic, vsakokrat ko se je nova država pridružila ZDA, pa so na zastavo dodali novo zvezdico.

Leta 1819 se je rodila portugalska kraljica Maria II.

Leta 1850 je kalifornijski Los Angeles postal mesto.

Leta 1866 se je ruski car Aleksander II. v Kijevu za las izognil atentatu nanj.

Leta 1883 je mariborski podjetnik Karl Scherbaum na svojem parnem mlinu napeljal prvo električno razsvetljavo s 36 žarnicami, s čimer je mesto Maribor dobilo elektriko.

Leta 1887 je bila za županjo v mestu Argonia, ameriška zvezna država Kansas, izvoljena Susanna M. Salter, ki je tako postala prva županja v zgodovini ZDA.

Leta 1905 je indijsko mesto Kangra prizadel hud potres, ki je terjal 370.000 žrtev.

Leta 1929 je umrl nemški inženir Carl Benz, ki je skonstruiral prvi avtomobil.

Leta 1932 je umrl nemški kemik Wilhelm Ostwald, ki je leta 1909 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1939 je Fajsal II. postal iraški kralj.

Leta 1941 so italijanske oblasti začele izseljevati Slovence. Najpomembnejši razlog za izselitve ob meji so bile priprave na vojno.

Leta 1945 je Rdeča armada zasedla celotno Madžarsko, njene enote pa so vkorakale tudi v slovensko Lendavo.

Leta 1948 se je rodil kurdski voditelj Abdullah Öcalan.

Leta 1949 je bila s pogodbo ustanovljena Severnoatlantska obrambna organizacija − Nato. K organizaciji so prvi pristopili Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Velika Britanija in ZDA.

Leta 1953 je umrl romunski kralj Carol II.

Leta 1968 je bil v Memphisu (ZDA) umorjen Martin Luther King, borec za pravice temnopoltih in dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1964.

Leta 1973 so v New Yorku uradno odprli World Trade Center.

Leta 1975 je v Vietnamu v bližini Sajgona kmalu po vzletu strmoglavilo ameriško letalo, ki je prevažalo sirote. Umrlo je 172 ljudi.

Leta 1976 je princ Norodom Sihanouk odstopil kot vodja Kambodže; takoj zatem so ga zaprli v hišni zapor.

Leta 1979 so umorili pakistanskega predsednika Zulfikarja Alija Buta.

Leta 1983 je vesoljsko plovilo Space Shuttle Challenger prvič poletelo v vesolje.

Leta 1984 je ameriški predsednik Ronald Reagan pozval svetovne voditelje k prepovedi kemičnega orožja.

Leta 1984 je umrl ruski letalski inženir Oleg Antonov.

Leta 1991 se je v McCombu v ameriški zvezni državi Misisipi rodila ameriška igralka, pevka in voditeljica pogovornih oddaj Jamie Lynn Marie Spears.

Jamie Lynn je mlajša sestra svetovno znane poppevke Britney Spears. Odraščala je v Kentwoodu v ameriški zvezni državi Louisiani skupaj s svojima staršema Jamiejem in Lynn. Kmalu se je skupaj z materjo in sestro preselila v New York, da bi lahko Britney uspela.

Jamie Lynn trenutno živi v Kentwoodu in obiskuje srednjo šolo Parklane Academy v svojem rojstnem mestu. Poleg petja in igralske kariere jo zanima še košarka, je tudi navijačica in plesalka hiphopa. Vodi svojo oddajo Zoey 101, ki je namenjen otrokom.

Leta 2001 se je pojavila v Totally Britney Live, leto kasneje pa v TV-reklami za Pepsi. Tega leta je nastopila tudi v filmu Crossroads, kjer je zaigrala mlado Lucy, ki jo je kot odraslo odigrala njena sestra Britney.

Poleg tega je bila dve leti tudi članica komedijantske skupine All That, ki jo je zapustila leta 2004 zaradi kritik, da ne zna igrati. Njeno oddajo Zoey 101 gleda okoli 1,6 milijona gledalcev, starih med 9 in 14 let.

Leta 1994 je bilo ustanovljeno podjetje Netscape Communications Corporation pod imenom Mosaic Communications Corporation. Ustanovila sta ga Marc Andreessen in Jim Clark.

Leta 2007 je umrl ameriški filmski režiser Bob Clark, rojen 1941.