Zastava Burkine Faso. Foto:
Zastava Burkine Faso. Foto:
Pouk v Burkini Faso. Foto: EPA
V Franciji so leta 1789 odpravili fevdalizem. Foto: EPA
Princ Charles in kraljica mati na praznovanju 100. rojstnega dne. Foto: EPA
Z Gospodarskega razstavišča je stekel prvi javni televizijski program v Sloveniji. Foto: RTVSLO
Jimmy Carter. Foto: EPA

Je celinska država v Zahodni Afriki. Leta 1983 je bil za predsednika države izvoljen stotnik Thomas Sankara, proti kateremu je bil naslednje leto organiziran neuspeli državni udar, v katerega je bila vpletena tudi Cia.

Državo so nato preimenovali tako, da zdaj v jezikih mossi in dyula, ki sta glavna domorodna jezika v državi, pomeni "dežela pokončnih ljudi".

Burkina Faso na zahodu in severu meji na Mali, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Benin, na jugu na Togo in Gano, na jugozahodu pa na Slonokoščeno obalo. Glavno mesto, ki je hkrati tudi največje, je Ouagadougou, ki mu domačini, Burkinabé, pravijo "Waga". Potem ko je leta 1960 postala samostojna, se je v naslednjih dveh desetletjih soočala z vladno nestabilnostjo, ki so ji sledile večstrankarske volitve v začetku 90. let prejšnjega stoletja.

Pred osamosvojitvijo je bila francoska kolonija, tako da je tudi zdaj uradni jezik še vedno francoščina. Trenutno je predsednik Burkine Faso Blaise Compaore. Po površini je 72. država na svetu, meri 274.2000 kvadratnih kilometrov, od česar voda predstavlja le en odstotek. Po številu prebivalstva je 64. država sveta. Leta 2003 je imela 13.228.460 prebivalcev, kar pomeni, da je bila gostota prebivalstva na kvadratni kilometer 46 ljudi.

Nacionalno geslo te afriške države je Unite, Progres, Justice (francosko: Enotnost, napredek, pravica). Državna himna je Une Seule Nuit (Le ena noč). Večina državljanov je animistov in totemistov (45 %), mulimanov (43%), drugi so katoličani. V Burkini Faso prevladujeta savansko in stepsko podnebje. Je pretežno kmetijska država, gojijo riž, sezam, bombaž in arašide za izvoz. Poleg tega je veliko nomadov, ki se ukvarjajo z živinorejo (meso in kože za izvoz). Razvita je predelovalna industrija, v državi pa so nahajališča zlata, mangana in fosfatov. Sicer pa vsako leto več tisoč kmetijskih delavcev opravlja sezonska dela v Slonokoščeni obali in Gani.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1060 je umrl francoski kralj Henrik I.

Leta 1265 je umrl angleški baron Simon de Montfort.

Leta 1521 se je rodil Italijan Giovanni Battista Castagna, bolj znan kot papež Urban VII.

Leta 1578 je maroška vojska pri Al Kasru Al Kebirju premagala portugalsko, portugalski kralj Sebastian je bil v boju ubit, zaradi česar je na Portugalskem nastala nasledstvena kriza.

Leta 1789 so v Franciji odpravili fevdalizem.

Leta 1790 je bila ustanovljena predhodnica ameriške obalne straže.

Leta 1805 se je rodil irski matematik in astronom William Rowan Hamilton, ki je ustvaril pomembno matematično delo o optiki, razvil teorijo hiperkompleksnih števil ... Umrl je leta 1865.

Leta 1828 je Josef Ressel na parniku Civetta prvič preizkusil svoj ladijski vijak.

Leta 1840 se je rodil nemški psihiater in seksolog Richard Freiherr von Krafft Ebing.

Leta 1900 se je rodila mati angleške kraljice, Elizabeth Angela Marguerite Bowes-Lyon, ki je po smrti moža dobila vzdevek mati kraljica.

Leta 1902 je bil v Greenwichu pod Temzo odprt predor za pešce.

Leta 1912 se je rodil ruski matematik Aleksander Danilovič Aleksandrov.

Leta 1914 je Velika Britanija poslala Nemčiji ultimat, v katerem je zahtevala, da spoštujejo nevtralnost Belgije. Ker so Nemci že vkorakali v Belgijo, se je ultimat spremenil v vojno napoved.

Leta 1914 so ZDA v 1. svetovni vojni razglasile nevtralnost.

Leta 1940 je Italija zasedla britanski Somalialand.

Leta 1944 je gestapo po namigu nizozemskega informatorja v amsterdamski hiši odkril skrivališče družine Ane Frank.

Leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani z začasnim oddajnikom stekel prvi javni televizijski program v Sloveniji. Televizija Ljubljana je dotlej svoje prve oddaje pripravljala in predvajala iz Zagreba.

Leta 1964 so začele severnovietnamske čete obstreljevati dva ameriška rušilca, kar je bil za vlado Združenih držav Amerike pričakovan povod, da se država vplete v vojno, ki je tako postala tudi ameriška. Cilj vojne je bil zatreti splošno vstajo, ki pa je z južnovietnamskimi vojaki in policisti ni bilo mogoče zatreti. 7. marca 1965 se je v Da Nangu izkrcalo prvih 3.500 ameriških marincev. Ko je predsedniški položaj prevzel Nixon, jih je bilo v Vietnamu več kot pol milijona. Sajgonski režim je imel takrat pod orožjem okoli 800.000 ljudi.

Leta 1977 je v Tübingenu umrl nemški filozof Ernst Bloch. Sprva je bil filozof marksistične orientacije. Njegovo najpomembnejše delo je Princip upanja.

Leta 1977 je Jimmy Carter podpisal odlok, s katerim je bilo ustanovljeno ministrstvo za energetiko.

Leta 1980 je umrl ameriški astronom Joseph Ashbrook.

Leta 1983 je Thomas Sankara postal predsednik Zgornje Volte.

Leta 1991 se je ob obali južne Afrike potopila grška ladja Oceanos.

Leta 1997 je 185.000 članov sindikata Teamsters iz podjetja United Parcels Sevice začelo stavkati.