Bila je šivilja in borka za pravice temnopoltih, ki jo je ameriški kongres imenoval za mater gibanja za človekove pravice v zdajšnjih časih. Parksova je znana predvsem po tem, da se je 1. decembra 1955 uprla zahtevi avtobusnega voznika, ki ji je ukazal, naj odstopi sedež belcu. Sledila sta priprtje in sojenje zaradi državljanske nepokorščine.

Temnopolti v ZDA so se uprli in začeli protestirati proti rasni segregaciji. Rosa se je rodila v družini tesarja in učiteljice. Kot majhna punčka je imela hude zdravstvene težave. Ko sta se starša ločila, je živela z materjo, bratom in starimi starši v bližini mesta Montgomery. Do enajstega leta se je učila doma, nato pa se je izobraževala v šoli, ki jo je morala kasneje zapustiti, ker je morala skrbeti za obolelo staro mamo in mamo.

Leta 1932 se je poročila z brivcem Raymondom Parksom. Po poroki je opravljala različna dela, med drugim je bila služkinja in pomožna sestra v bolnišnici. Na moževo željo je leta 1933 dokončala srednjo šolo in tako postala ena v skupini sedmih odstotkov temnopoltih v ZDA, ki so imeli srednješolsko diplomo. Decembra 1943 je postala aktivna članica gibanja za človekove pravice. Zavzemala se je za pravice temnopoltih, nato pa je prišel njen trenutek slave, ko se je z uporom na avtobusu zavzela zase in za vse temnopolte prebivalce ZDA.

Sojenje je trajalo 30 minut, Parksovo pa so spoznali za krivo in jo oglobili z desetimi dolarji kazni, dodatne štiri dolarje pa je morala plačati za sodne stroške. Po sojenju je izgubila delo v trgovini, tudi mož je bil prisiljen dati odpoved. Kasneje se je skupaj z mamo, bratom in možem preselila v Detroit. Do leta 1965 je delala kot šivilja, nato pa jo je temnopolti kongresnik John Conyers zaposlil kot tajnico in receptorko v svoji pisarni. Tam je bila zaposlena do leta 1988, ko se je upokojila.

Njen mož je umrl zaradi raka leta 1977. Leta 1992 je objavila svojo avtobiografijo z naslovom Rosa Parks: Moja zgodba. Leta 1995 je objavila še eno knjigo s spomini, ki jo je naslovila Tiha moč (Quiet Strength). Rosa Parks je umrla 24. oktobra 2005 v Detroitu, ko je bila stara 92 let. Leto pred smrtjo so ji zdravniki diagnosticirali napredno demenco. Pokopali so jo poleg moža in mame na pokopališču Woodlawn v Detoritu.

Ostali dogodki na današnji dan:

Leta 211 je umrl rimski cesar Septimius Severus. Cesarstvo sta si razdelila njegova sinova Caracalla in Geta, ki sta se zaradi nasledstva sprla.

Leta 708 je umrl papež Sinisij.

Leta 1694 je umrla ruska carica Natalija Kirilovna Nariškina.

Leta 1783 je Velika Britanija uradno oznanila, da bo nehala izvajati sovražne dejavnosti proti ZDA.

Leta 1789 je bil izvoljen prvi predsednik Združenih držav Amerike George Washington. Njegova glavna cilja sta bila združitev naroda in zaščita interesov nove države. Leta 1792 so ga spet izvolili za predsednika, leta 1797 pa je zavrnil tretji mandat in se upokojil. Umrl je 14. decembra 1799.

Leta 1792 je bil George Washington drugič izvoljen za predsednika države.

Leta 1794 so Francozi prepovedali suženjstvo na vseh teritorijih, ki so pripadala njihovi državi.

Leta 1810 je angleška mornarica okupirala Guadeloupe.

Leta 1815 se je rodil Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, razsvetljenec in mecen. Umrl je leta 1905. Zavzemal se je za združitev hrvaških pokrajin in združitev južnih Slovanov.

Leta 1840 se je rodil ameriški izdelovalec orožja Hiram Stevens Maxim.

Leta 1862 so začeli v neki majhni destilarni na Kubi izdelovati bacardi.

Leta 1871 se je rodil predsednik Weimarske republike Friedrich Ebert.

Leta 1897 se je rodil nemški politik in gospodarstvenik Ludwig Erhard, oče nemškega gospodarskega čudeža. Med letoma 1963 in 1966 je bil zvezni kancler. Umrl je leta 1977.

Leta 1902 se je rodil ameriški pilot Charles Augustus Lindbergh II., ki je prvi preletel Atlantik brez vmesnega postanka. Umrl je leta 1974.

Leta 1917 se je rodil pakistanski predsednik Aga Mohamed Jahja Khan.

Leta 1921 se je rodil indijski predsednik K. R. Narayanan.

Leta 1928 je umrl nizozemski fizik, ki je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1931 se je rodila tretja žena argentinskega diktatorja Juana Perona Isabel Martínez de Perón.

Leta 1936 je radij postal prvi radioaktivni element, ki so ga začeli pridobivati sintetično.

Leta 1941 je bila ustanovljena United Service Organization. Njen namen je bil zabavati ameriške vojake.

Leta 1945 se je na Jalti začela konferenca, na kateri so se zbrali trije najpomembnejši voditelji zavezniških držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike − Stalin, Churchill in Roosevelt. Sklenili so dogovor o zadnjih vojaških operacijah proti Nemčiji in Japonski in povojni razdelitvi sveta. Na konferenci je Sovjetska zveza pristala, da bo vstopila v vojno proti Japonski. Nemčijo naj bi delili na štiri okupacijske cone, govorili pa so tudi o osnovah organizacije Združenih narodov.

Leta 1948 je Cejlon, ki se je kasneje preimenoval v Šrilanko, postal neodvisna država.

Leta 1966 je letalo boeing 727 strmoglavilo v tokijski zaliv. Umrlo je 133 ljudi.

Leta 1974 je bila ugrabljena bogatašinja Patty Hearst.

Leta 1976 je potres v Gvatemali in Hondurasu zahteval več kot 22 tisoč smrtnih žrtev.

Leta 1980 je Ajatola Homeini imenoval Abolhasana Banisadra za iranskega predsednika.

Leta 1984 je umrla Anna Anderson, ki se je nekaj časa predstavljala kot ruska carična Anastazija.

Leta 1997 je bil O. J. Simpson spoznan za civilno odgovornega za smrti Nicole Brown Simpson in Ronalda Goldmana.

Leta 1997 sta se na poti v Libanon zaletela dva izraelska tovorna helikopterja. Umrlo je 73 ljudi.

Leta 1997 je srbski predsednik Slobodan Milošević priznal uradne rezultate novembrskih volitev leta 1996 in razglasil zmago opozicije.

Leta 1998 je v severnem Afganistanu potres z močjo 6,1 po Richterju zahteval več kot pet tisoč smrtnih žrtev.

Leta 1999 je bil za venezuelskega predsednika izvoljen Hugo Chavez Frias.

Leta 2000 so v Nemčiji Klausa Petra Sabotto obsodili na dosmrtno zaporno kazen, ker je poskusil sabotirati nemške železniške proge.

Leta 2003 se je Zvezna republika Jugoslavija s sprejetjem ustave preoblikovala v ohlapnejšo konfederacijo dveh državnih enot in privzela novo ime, Državna skupnost Srbije in Črne gore.