rodu, Albert Einstein, objavil svojo znamenito enačbo E = mc2.

Einstein se je rodil 14. marca 1879 v Ulmu, kot sin judovskih priseljencev. Njegov oče Herman Einstein je bil trgovec, mati Paulina pa je bila hči premožnejšega žitnega trgovca.

Einstein je hodil v katoliško osnovno šolo. Na materino vztrajanje se je učil igrati violino. Pri petih letih mu je oče pokazal žepni kompas. Mali Albert je ugotovil, da nekaj v praznem prostoru deluje na iglo. To izkušnjo je opisal kot največje razodetje v svojem življenju.

Veljal je za učenca, ki je težko dojemal snov; matematiko se je začel učiti pri približno dvanajstih letih. Albert je začel zelo pozno govoriti in je izrečeno tiho ponavljal, dokler ni bil star sedem let. Od vsega začetka pa je govoril v stavkih. V srednji šoli, ki jo je obiskoval v Münchnu, se je učil le tisto, kar ga je zanimalo. Najraje je imel matematiko in naravoslovje – pri predmetih se je tudi odlikoval. Dober je bil tudi v latinščini.

Leta 1894 se je družina zaradi slabega poslovanja očetove elektrotehniške trgovine preselila v Pavio. Albert je ostal v Münchnu, kjer je živel v malem podnajemniškem stanovanju, da bi končal zadnji letnik gimnazije in maturiral. Ker je bil eden od profesorjev do njega zelo neprijazen, si je pridobil zdravniško spričevalo, izstopil iz šole in jo zapustil. Še pred koncem šolskega leta je odpotoval k staršema v Pavio, ne da bi maturiral, in se odpovedal nemškemu državljanstvu.

Zadnji letnik srednje šole je leta 1896 končal v kantonski srednji šoli v Aarauu. Brez sprejemnega izpita se je vpisal na pedagoško smer Politehnike v Zuerichu in začel študirati matematiko in fiziko.

Leta 1898 je spoznal prijateljico Nikole Tesle Milevo Marić, s katero se je srečeval. Plod te zveze je bila nezakonska hčerka Lieserl, ki se je rodila leta 1902. Za njo je potem izginila vsakršna sled. Leta 1900 je diplomiral, leto kasneje pa je dobil švicarsko državljanstvo.

Leta 1905 je Einstein postavil domnevo, da je svetloba sestavljena iz majhnih delcev, svetlobnih kvantov. V svoji drugi objavi je razložil Brownovo gibanje kot statistično gibanje delcev. V tretjem delu je razvil teorijo relativnosti in enačbo E = mc2.

Kasneje je pred nacizmom pobegnil v ZDA. Umrl je 17. aprila 1955 v Princetonu v ameriški zvezni državi New Jersey.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1248 je umrl portugalski kralj Sancho II.

Leta 1493 se je Krištof Kolumb odpravil iz Novega sveta nazaj v Evropo.

Leta 1643 se je rodil angleški fizik, matematik in astronom Isaac Newton, ki je odkril zakon gravitacije, s katerim je pojasnil gibanje planetov in Lune.

Leta 1717 so Nizozemska, Anglija in Francija podpisale trojno zvezo.

Leta 1762 je Anglija objavila vojno napoved Španiji in Neaplju.

Leta 1797 je zadonelo oznanilo o rojstvu prvega slovenskega časnika Ljubljanske novice. Izdal ga je Valentin Vodnik.

Leta 1809 se je rodil francoski učitelj slepih Louis Braille, ki je bil slep od tretjega leta starosti. Za potrebe slepih je razvil posebno pisavo z izboklinami, ki jo slepi berejo z otipom.

Leta 1813 se je rodil avstrijski politik Aleksander Bach. Bil je glavni predstavnik avstrijskega absolutizma in centralizma. Čas njegove politične dejavnosti je znan kot Bachov absolutizem.

Leta 1831 je umrl ameriški predsednik James Monroe.

Leta 1847 je Samuel Colt prodal svoj prvi revolver vladi ZDA.

Leta 1885 je zdravnik William W. Grant izvedel prvo uspešno operacijo slepiča. Operiral je Mary Gartside in ji odstranil slepič.

Leta 1896 je bil Utah sprejet v ZDA kot 46. država.

Leta 1900 se je rodil ameriški ornitolog James Bond.

Leta 1906 je belgijska policija prepovedala nastop plesalki Isadori Duncan.

Leta 1920 se je rodil direktor ameriške obveščevalne službe Cia William Colby.

Leta 1932 so v Indiji aretirali Gandhija, Kongresno stranko pa prepovedali.

Leta 1941 je umrl francoski filozof Henri-Louis Bergson, ki je leta 1927 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1944 je bil v Semiču prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev partizanov.

Leta 1944 se je začel zavezniški napad na Monte Cassino.

Leta 1945 je bila v bombnem napadu porušena ptujska minoritska cerkev.

Leta 1948 je Burma postala neodvisna država.

Leta 1957 je po 69 letih prenehal izhajati časopis Collier's Weekly.

Leta 1958 je Sputnik 1, prvi umetni satelit, zgorel v ozračju.

Leta 1959 je Luna 1 postalo prvo vesoljsko plovilo, ki je priletelo v bližino Meseca.

Leta 1960 so ustanovili evropsko združenje za svobodno trgovino Efta. Sporazum o Efti so podpisale Avstrija, Danska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija.

Leta 1961 je umrl avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec Erwin Schrödinger.

Leta 1962 so v New Yorku predstavili prvi vlak, ki ni potreboval človeškega upravljanja.

Leta 1967 je v Šanghaju s krvavim obračunom vojske z revizionisti kitajska kulturna revolucija dosegla višek.

Leta 1967 se je v prometni nesreči pri Sremski Mitrovici smrtno ponesrečil slovenski politik Boris Kraigher.

Leta 1978 si je Pinochet v Čilu s plebiscitom utrdil oblast.

Leta 1990 je v Pakistanu potniški vlak trčil v tovorni vlak. Umrlo je več kot 300 ljudi.

Leta 1993 so se začeli boji za osamosvojitev gruzijske avtonomne pokrajine Abhazija.

Leta 1998 je v Alžiriji v pokolu umrlo 170 prebivalcev treh vasi.

Leta 1999 so oboroženi neznanci začeli streljati po šiitih, ki so se zbrali na obredu v mošeji v Islamabadu. Ubili so 16 ljudi, 25 pa so jih ranili.

Leta 1999 so prvič javno predstavili novo skupno evropsko valuto evro, ki je 1. 1. 2002 zamenjala državne valute v 12 državah evroobmočja.

Leta 2004 je Mihail Sakašvili postal predsednik Gruzije.

Leta 2004 je Nasin robot Mars Rover Spirit pristal na rdečem planetu.

Leta 2005 je na predsedniških volitvah na Hrvaškem zmagal Stipe Mesić.