Njegov oče Dumitru, oficir v vojski, in mati Elena sta imela poleg njega še enega sina, Mirceo. Traian je leta 1976 diplomiral na mornariškem inštitutu v Constanti in dobil službo kot nabavni oficir Navroma, romunske državne ladijske družbe.

Med letoma 1981 in 1987 je delal kot kapitan na romunskih potniških ladjah, leta 1984 pa je bil imenovan tudi za kapitana tankerja Biruinta, največje ladje cele romunske flote. Leta 1989 se je preselil v Belgijo in postal vodja agencije Navrom v Antwerpnu. Po padcu komunizma, prej je bil včlanjen v komunistično partijo, je postal član FSN-ja. Ko je stranka razpadla, je postal član demokratične stranke, ki jo je vodil Petre Roman. Leta 1992 je bil izvoljen v spodnji dom parlamenta, znova so ga na položaj izvolili leta 1996. Sicer pa je bil že pred tem med letoma 99 in 1992 minister za transport v vladi Petra Romana ter nato med letoma 1996 in 2000 na istem položaju še v vladah Victorja Ciorbee, Raduja Vasileja in Mugurja Isărescuja.

Leta 2001 je bil izvoljen na mesto predsednika stranke. Še pred tem je bil leta 2000 izvoljen za župana Bukarešte, njegov protikandidat je bil Sorin Oprescu, Traian pa je zmagal za slab odstotek glasov. Leta 2004 je bil znova izvoljen na položaj, a se je potem, ko je Theodor Stolojan umaknil iz tekme za predsednika države, odločil, da bo sam kandidiral. Na volitvah 12. decembra 2004 je prejel 51,23 odstotka glasov in tako postal predsednik Romunije. Sicer pa je poročen. Z ženo Mario ima dve hčerki, Ioano in Eleno.

Leta 1448 se je rodil neapeljski kralj Alphonso II.

Leta 1576 je španska vojska zavzela Antwerpen in v treh dneh skoraj porušila mesto.

Leta 1631 se je rodila Mary Orange, najstarejša hčerka angleškega kralja Charlesa I. in mati angleškega kralja Williama III.

Leta 1861 so v Seattlu ustanovili univerzo Washington.

Leta 1869 je izšel prvi izvod znanstvene revije Nature.

Leta 1884 je demokrat Grover Cleveland premagal republikanca Jamesa G. Blaina in postal predsednik ZDA.

Leta 1890 so v Londonu odprli prvo podzemno železnico, ki je povezovala ulico kralja Williama in Stockwell.

Leta 1899 je izšla knjiga psihologa Sigmunda Freuda Interpretacija sanj.

Leta 1901 se je rodila korejska princesa Bangdža.

Leta 1911 je bila podpisana maroško-kongovska pogodba, zaradi katere je Nemčija prepustila Franciji Maroko, v zameno pa je dobila ozemlja v ekvatorialni Afriki.

Leta 1915 se je končala tretja soška ofenziva, ki se je začela 18. oktobra istega leta.

Leta 1916 se je končala deveta soška ofenziva, ki se je začela 1. novembra istega leta.

Leta 1918 je Avstrija podpisala premirje z antanto.

Leta 1921 je Adolf Hitler ustanovil jurišni oddelek ali Sturmabteilung (SA).

Leta 1922 je nosač vode iz odprave angleškega lorda Carnarvona in arheologa Carterja, ki sta iskala grob egipčanskega faraona Tutankamona, po naključju v pesku odkril kamnito stopnico, ki je vodila v Tutankamonovo grobnico.

Leta 1923 se je rodil nizozemski podjetnik Freddy Heineken.

Leta 1924 je bila Nellie Tayloe Ross iz ameriške zvezne države Wyoming kot prva ženska izvoljena za guvernerko ZDA.

Leta 1926 so fašisti zaradi atentata na Mussolinija začeli dvodnevne represalije. V Gorici so razdejali sedež slovenskih kulturnih ustanov, v Trstu pa so opustošili tiskarno časopisa Edinost in več lokalov.

Leta 1932 se je rodil avstrijski predsednik Thomas Klestil.

Leta 1939 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt odredil ameriški carini, da izvrši zakon o nevtralnosti iz leta 1939, ki dovoljuje, da kupci takoj plačajo in odnesejo nakupljeno orožje.

Leta 1940 so se Britanci izkrcali na Kreti, ki je bila izrednega strateškega pomena za vse države.

Leta 1946 se je v Parizu začelo prvo splošno zasedanje Unesca.

Leta 1946 se je rodila Laura Lane Bush, žena zdajšnjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha.

Leta 1951 se je rodil romunski predsednik Traian Băsescu.

Leta 1952 je republikanec Dwight Eisenhover - Ike postal predsednik ZDA. Premagal je demokrata Adlaija Stevensona.

Leta 1955 se je rodil premier Finske Matti Vanhanen.

Leta 1956 je sovjetska vojska s tanki zasedla Budimpešto. Več tisoč ljudi je bilo ubitih in ranjenih, skoraj 250 tisoč jih je zapustilo državo.

Leta 1957 je Lajka, ki je bila v Sputniku 2 izstreljena v orbito, zaradi stresa in pregrevanja umrla v plovilu, ki ni bilo zgrajeno tako, da bi se vrnilo na Zemljo.

Leta 1966 sta bili zaradi hudih poplav rek Arno in Pad dve tretjini Firenc pod vodo. 113 ljudi je umrlo, 30 tisoč jih je ostalo brez doma, več renesančnih umetniških del in knjig pa je bilo uničenih.

Leta 1970 je v ZDA umrl Peter II., zadnji jugoslovanski kralj.

Leta 1979 so iranski študentje zasedli ameriško veleposlaništvo v Teheranu in uslužbence zajeli za talce. Med 90 talci je bilo 63 Američanov.

Leta 1980 je na ameriških predsedniških volitvah republikanec Ronald Reagan premagal demokrata Jimmyja Carterja.

Leta 1982 so Brazilci pognali hidroelektrarno Itaipu na reki Parana, ki z 18 turbinami in 12.600 megavati proizvedene električne energije velja za največjo na svetu.

Leta 1993 je več požarov, ki so pustošili po južni Kaliforniji, uničilo tisoč domov. Nastalo je od 500 milijonov do ene milijarde dolarjev škode. Več kot polovica požarov je bila podtaknjenih.

Leta 1993 je boeing 747 kitajske družbe China Airlines na hongkonškem letališču Kai Tak pri poskusu pristanka prevozil celotno stezo 13. V hudem tajfunu se ni mogel ustaviti in je strmoglavil v morje. 22 ljudi je bilo ranjenih.

Leta 1995 so v Tel Avivu ubili izraelskega premierja Jicaka Rabina.

Leta 2001 je hurikan Michelle opustošil Kubo, uničil je ves pridelek, več tisoč ljudi je ostalo brez doma.

Leta 2001 je bila ustanovljena policija Severne Irske.