Max je bil šesti otrok v družini. Leta 1867 se je družina preselila v München.

Max se je tam vpisal na gimnazijo Königliches Maximilians, kjer se je za mladega učenca zavzel matematik Hermann Müller, ki mu je predstavil matematiko, astronomijo in mehaniko.Prav od njega se je Planck naučil osnov ohranjanja energije.

Že pri 16 letih je mladenič, ki je prihajal iz tradicionalne, intelektualne družine, diplomiral. Max je bil tudi izjemno nadarjen za glasbo - obiskoval je pevske vaje, učil se je igranja na klavir, čelo in orgle, skladal je opere in pesmi. Kljub temu pa se je odločil za študij fizike.

Študirati je začel leta 1874 na univerzi v Münchnu. Leta 1877 je odšel na enoletni študij v Berlin. Oktobra 1878 je naredil vse izpite in februarja naslednje leto zagovarjal svojo disertacijo, nato pa je nekaj časa učil fiziko na svoji nekdanji šoli v Münchnu. Planckova zgodnja dela so zajemala področje termodinamike, izdal je več člankov o entropiji.

Marca 1887 se je poročil z Marie Merck (1861-1909), s katero je imel štiri otroke: Karla (1888-1916), dvojčici Emmo (1889-1919) in Grete (1889-1917) in Erwina (1893-1945). Potem ko je dobil službo v Berlinu, se je družina preselila v vilo v Berlin-Grunewaldu. Kaj kmalu je njegov dom postal središče kulturnega in družbenega dogajanja, med drugim so ga obiskovali Albert Einstein, Otto Hahn in Lise Meitner.

Po več letih sreče je družino zadelo več nesreč: oktobra 1909 je umrla njegova žena Marie, najverjetneje zaradi tuberkuloze. Marca 1911 se je Max poročil v drugo z Margo von Hoesslin (1882-1948), decembra istega leta se je rodil njegov tretji sin Herrmann. Nato je med prvo svetovno vojno pri Verdunu padel Maxov najstarejši sin Karl. Grete je umrla med porodom svojega prvega otroka leta 1917, Emma pa v enakih okoliščinah dve leti kasneje. Erwina pa so leta 1945 ubili nacisti zaradi sodelovanja v neuspelem poskusu atentata na Hitlerja julija 1944.

Sicer pa se je Max Planck leta 1894 začel zanimati za radiacijo črnega telesa. Do leta 1920 je imel Planck več vodilnih položajev na univerzi v Berlinu, pruski akademiji za znanost, nemškemu društvu fizikov in Kaiser-Wilhelm-Gesellschaftu, ki se je leta 1948 preimenovalo v Max-Planck-Gesellschaft.

Zaradi njegovih raziskav ga imenujejo tudi oče kvantne teorije in enega najpomembnejših fizikov 20. stoletja. Ko so nacisti prevzeli oblast, je Planck videl, kako so veliko njegovih judovskih prijateljev in kolegov odstranili s položajev in jih ponižali, več sto pa jih je iz Nemčije pobegnilo. Po vojni je znova prevzel predsedovanje nad društvom cesarja Wilhelma. Angleži so vztrajali, da se mora ime društva spremeniti, zato so v društvu februarja 1948 sprejeli sklep, da se društvo preimenuje v Društvo Maxa Plancka.

4. oktobra 1947 je zaradi padca in več kapi Max Planck umrl. Pokopali so ga v Göttingenu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 610 je Herakel z ladjo prišel iz Afrike v Konstantinopel. Potem ko je s prestola vrgel bizantinskega vladarja Pokasa, je sam prevzel oblast.

Leta 1250 se je rodil Herman VI., badenski mejni grof.

Leta 1289 se je rodil francoski kralj Ludvik X.

Leta 1305 je umrl japonski vladar Kamejama.

Leta 1379 se je rodil kralj Henrik III. Kastiljski.

Leta 1550 se je rodil kralj Karl IX. Švedski.

Leta 1562 se je rodil danski astronom, astrolog in matematik Christian Sorensen Longomontanus.

Leta 1565 je v Tübingenu umrl koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja, Pavel Vergerij.

Leta 1570 se je rodil madžarski kardinal in politik Peter Pazmany.

Leta 1582 je papež Gregor XIII. reformiral koledar ali bolje rečeno, uvedel je gregorijanski koledar. Od takrat ima vsako leto 365 dni, vsako četrto pa 366 in je prestopno leto. Julijanski koledar, ki so ga takrat uporabljali, je danes v veljavi predvsem v pravoslavnih državah. 4. oktobru 1582 je sledil 15. oktober.

Leta 1582 je umrla španska svetnica in pesnica Tereza Avilska.

Leta 1597 je umrl etiopski vladar Sarsa Dengel.

Leta 1626 se je rodil angleški lord protektor Richard Cromwell.

Leta 1646 je umrl angleški državnik in 21. grof Arundelski Thomas Howard.

Leta 1680 se je rodil francoski inženir in graditelj kanalov Pierre Paul Riquet.

Leta 1687 se je rodil škotski matematik Robert Simson.

Leta 1743 je umrl škotski vojak in drugi vojvoda Argyllski John Campbell.

Leta 1769 se je rodil ruski general in državnik grof Aleksej Andrejevič Arakčejev.

Leta 1777 so v bitki pri Germantownu angleške čete pod vodstvom sira Williama Howa premagale ameriško vojsko pod vodstvom Georga Washingtona.

Leta 1821 je umrl škotski inženir John Rennie.

Leta 1822 se je rodil 19. predsednik Združenih držav Amerike Rutherford B. Hayes.

Leta 1824 je Mehika postala republika.

Leta 1830 je bila, potem ko se je Belgija ločila od Nizozemske, ustanovljena država Belgija.

Leta 1858 se je v Banatu rodil fizik Mihajlo Pupin. Patentiral je vrsto izumov, med katerimi je najbolj znana tuljava, ki omogoča prenos telefonskih pogovorov na velike razdalje - postopek prenosa imenujemo pupinizacija. Iz telefonije, telegrafija in radiotehnike je prijavil kar 24 izumov. V ZDA je skonstruiral Rentgenov aparat. Za svoje delo Od pastirja do znanstvenika je leta 1924 dobil Pulitzerjevo nagrado.

Leta 1865 sta se pruski kancler Bismarck in francoski cesar Napoleon III. dogovorila za vodilno vlogo Prusije v Nemčiji. Agresivna pruska politika se je Franciji kmalu maščevala. V vojni leta 1870 je bil namreč Napoleon III .poražen.

Leta 1870 se je rodil japonski astronom in geodet Hisaši Kimura.

Leta 1883 je šel na prvo vožnjo vlak orient ekspres. Ime orient ekspres označuje potniški vlak, s katerim potniki potujejo na dolge razdalje.

Leta 1892 se je rodil avstrijski politik Engelbert Dollfuss.

Leta 1903 se je rodil ameriški začetnik računalništva John Vincent Atanasoff.

Leta 1903 se je rodil nemški vojni oficir Ernst Kaltenbrunner.

Leta 1910 je Portugalska postala republika, kralj Manuel II. pa je pobegnil v Veliko Britanijo.

Leta 1916 se je rodil ruski fizik in astrofizik Vitalij Lazarevič Ginzburg, ki j e za svoje delo leta 2003 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1938 se je rodil švicarski kemik in Nobelov nagrajenec Kurt Wüthrich.

Leta 1941 so ZDA prekinile dostavo nafte Japonski.

Leta 1944 se je britanska vojska izkrcala v Grčiji.

Leta 1947 je umrl nemški fizik Max Planck. Raziskoval je termodinamiko in teorijo sevanja, utemeljil je kvantno teorijo.

Leta 1951 je umrl ameriški gangster Willie Moretti.

Leta 1952 je Paul Zoll razvil prvi srčni spodbujevalnik.

Leta 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi zemeljski satelit Sputnik, z njim so opravljali prva snemanja Sibirije, služil pa je tudi v vohunske namene. Težek je bil 83 kilogramov, v premeru pa je meril 58 centimetrov. Zahodne države, zlasti Združene države Amerike so bile nad sovjetskim uspehom zelo presenečene. Hladna vojna se je s Sputnikom prenesla v vesolje.

Leta 1958 je bila ustanovljena peta francoska republika.

Leta 1960 je v letalski nesreči družbe Eastern Airlines letalo lockheed L-188 electra, ki je letelo iz Bostona, strmoglavilo, potem ko je zadelo v jato ptic. Umrlo je 62 ljudi.

Leta 1963 je Richard Noble postavil nov hitrostni rekord z avtomobilom thrust 2 v puščavi Black Rock v Nevadi. Njegova hitrost vožnje je bila 633,468 milj na uro ali skoraj 1.020 kilometrov na uro.

Leta 1966 je afriška država Lesoto postala samostojno, od Velike Britanije, neodvisno kraljestvo.

Leta 1992 se je končala državljanska vojna v Mozambiku.

Leta 1992 je letalo boeing 747-200F letalske družbe El Al strmoglavilo v dve stanovanjski stavbi v Amsterdamu in pri tem ubilo 43 ljudi, vključno z 38 na tleh.

Leta 1993 se je v Moskvi izjalovil poskus vstaje nasprotnikov Borisa Jelcina, ker je večina vojske podprla predsednika države.

Leta 2001 je letalo tupoljev TU-154 letalske družbe Sibir Airlines strmoglavilo v Črno morje, potem ko ga je zadela zablodela ukrajinska raketa S200. Umrlo je 78 ljudi.

Leta 2003 je samomorilec v restavraciji Maxim v Haifi z bombo razstrelil stavbo. Pri tem je umrlo 21 Izraelcev, Judov in Arabcev, 51 ljudi je bilo ranjenih.