Leta 1955 je diplomiral je iz aeronavtičnega inženiringa na univerzi Purdue, magistriral pa je iz vesoljskega inženiringa na Univerzi Southern California. Med letoma 1949 in 1952 je Armstrong služil kot mornariški letalec.

Armstrong je služil v korejski vojni. Leta 1950 so ga poslali v Korejo, kjer je letel na 78 letih. Dobil je letalsko medaljo z dvema zlatima zvezdama. Ko je zapustil vojsko, je postal civilni preizkusni pilot za Naco, ki je kasneje postala Nasa, že takrat pa so ga izbrali tudi za člana vesoljskih odprav.

Med letoma 1960 in 1962 je bil član programa Dyna-Soar. Leta 1962 so ga izbrali za vesoljca. Bil je nadomestni pilot pri vesoljski odpravi Gemini 5 leta 1965 in čeprav je bil v rezervi pri večjem številu poletov, se je v vesolje prvič odpravil z odpravo Gemini 8, ki je izvedla prvo združitev plovil na tirnici leta 1966, vendar so zaradi okvare poskus prekinili. Armstrong je bil tudi nadomestni pilot pri odpravi Gemini 11 leta 1966 in poveljnik nadomestne posadke za Apollo 8 leta 1968.

Leta 1969 je Armstrong poveljeval odpravi Apollo 11, ki je pristala na Luni. Člana posadke sta bila še pilot lunarnega modula Edwin »Buzz« Aldrin in pilot komandnega modula Michael Collins. 20. julija 1969 sta Armstrong in Aldrin kot prva človeka stopila na Luno. Ko je Armstrong kot prvi stopil na Luno, je izrekel slavne besede: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.« Skupaj z Aldrinom sta na površju Lune ostala 2,5 ure.

Armstrong pa je po povratku prejel predsednikovo medaljo za svobodo kot priznanje za njegov dosežek in doprinos k vesoljskemu programu. Naso je zapustil leta 1971, ko je začel predavati na univerzi v Cincinnatiju, kjer je predaval vesoljski inženiring vse do leta 1979. Potem je med letoma 1985 in 1986 delal v Nacionalni komisiji za vesolje. 1986 je postal tudi podpredsednik komisije, ki je raziskovala nesrečo Challengerja.

Neil Armstrong je poročen in ima dva otroka, trenutno pa živi mirno družinsko življenje v Ohiu, kjer dela za družbo AIL Inc. Na Luni je po Armstrongu poimenovan manjši krater, ki se nahaja blizu mesta, kjer je pristal Apollo 11.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 882 je umrl francoski kralj Ludvik III.

Leta 1100 je bil Henrik I. okronan za angleškega kralja.

Leta 1566 je sultan Sulejman Veličastni s svojo vojsko prispel pred trdnjavo Siget, ki jo je branil hrvaški ban Nikola Zrinjski, in jo kasneje tudi zasedel.

Leta 1583 je Humphrey Gilbert ustanovil kolonijo na Novi Fundlandiji, ki danes nosi ime St. John's.

Leta 1689 je 1.500 Irokezov napadlo vas Lachine v Novi Franciji.

Leta 1716 je pri mestu Petrovaradin avstrijska vojska pod poveljstvom princa Evgena Savojskega napadla Turke, ki jih je vodil veliki vezir Domad Ali paša. V bitki je bila glavna turška vojska poražena, nato pa so Avstrijci napadli Banat. Potrebovali so skoraj dva meseca, da so obkoljeni Temišvar prisilili k vdaji. Spomladi 1717 se je močna turška vojska približevala Beogradu, ki ji je poveljeval Halil paša. Princ Evgen Savojski se je obrnil proti njej in jo 16. avgusta v zelo krvavi bitki porazil. Avstrijci pa so osvobodili še dve močni turški oporišči, in sicer Šabac in Zvornik.

Leta 1763 je britanska vojska pri Bushy Runu premagala Indijance plemena Ottawa pod vodstvom Pontiaca.

Leta 1772 se je začela prva delitev Poljske.

Leta 1802 se je v Findu rodil norveški matematik Niels Hendrik Abel, ki je avtor pomembnih del iz funkcijske teorije, pospešil pa je teorijo eliptičnih funkcij in samostojno zasnoval teorijo integralnih enačb. Znane so Ablove grupe, enačbe in integrali. Umrl je 6. aprila 1829 v Oslu.

Leta 1858 je prvi čezatlantski kabel omogočil telegrafsko povezavo med Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo.

Leta 1860 je bil Karel IV. v Trondheimu okronan za švedsko-norveškega kralja.

Leta 1872 je umrl francoski astronom in matematik Charles-Eugčne Delaunay.

Leta 1895 je v Londonu umrl Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma in dialektičnega materializma. Deloval je v “Zvezi komunistov” ter v prvi in drugi internacionali. Skupaj z Marxom je napisal Komunistični manifest, Anti During – Izvor družine, privatne lastnine in države. Pisal je tudi naravoslovno-filozofska in zgodovinska dela. Rodil se je 28. novembra 1820 v Wuppertalu.

Leta 1908 se je rodil avstralski premier Harold Edward Holt.

Leta 1914 so svojo nevtralnost na začetku prve svetovne vojne razglasile Kuba, Mehika, Urugvaj in Argentina.

Leta 1914 so v Clevelandu namestili prvi električni semafor.

Leta 1929 je umrla angleška feministka Millicent Garrett-Fawcett.

Leta 1943 je britanska vojska zavzela Catanio.

Leta 1944 so poljski uporniki iz nemškega delovnega taborišča v Varšavi osvobodili 348 judovskih jetnikov.

Leta 1949 je potres v Ekvadorju uničil več kot 50 mest in zahteva 6000 smrtnih žrtev.

Leta 1957 je umrl nemški kemik Heinrich Otto Wieland, ki je za svoje delo leta 1927 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1960 je umrl kanadski premier Arthur Meighen.

Leta 1960 je Zgornja Volta (pozneje Burkina Faso) postala samostojna država.

Leta 1963 so se tri velesile, Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Velika Britanija, dogovorile o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo.

Leta 1969 se je ameriška sonda Mariner 7 približala Marsu.

Leta 1981 je ameriški predsednik Ronald Reagan odpustil 11.359 stavkajočih kontrolorjev letenja, ki niso ubogali poziva k vrnitvi na delo.

Leta 1991 je v Tokiu umrl japonski industrialec Soičiro Honda. Ustvaril je korporacijo, ki je največji proizvajalec motornih koles na svetu in med vodilnimi v proizvodnji avtomobilov.

Leta 1995 so hrvaški vojaki vkorakali v Knin, kar je označilo dokončen poraz Republike Srbske krajine.