je Aleksander Dubček postal generalni sekretar Komunistične partije Češkoslovaške.
Zavzemal se je za gospodarsko in politično liberalizacijo države. Začela se je praška pomlad, 13. marca je Dubček odpravil cenzuro tiska in kmalu zatem izjavil, da bo nadaljeval napredno politiko.

S predsednikom republike Svobodo sta se zavzemala za socialistično-demokratično revolucijo z uvedbo ustavno zajamčenih človekovih svoboščin. Kremeljski voditelji, ki so se zavedali, kako bi utegnile te spremembe vplivati na njihov položaj v vzhodni Evropi, so 12. avgusta v to državo poslali vojake Varšavskega pakta in preprečili reformne procese. Aleksander Dubček je bil razrešen, leta 1970 pa odstranjen z oblasti in izključen iz partije. Češka pomlad se je sprevrgla v zimo in začel se je proces normalizacije.

Leta 1477 je v bitki pri Nancyju umrl burgundski kralj Karl Plešasti, Burgundija pa je postala del Francije.

Leta 1500 je vojvoda Ludovico Sforza osvojil Milano.

Leta 1589 je umrla francoska kraljica italijanskega rodu Catarina de Medici. Po smrti moža Henrika II. je od leta 1560 vladala kot regentinja. S pomočjo papeža Gregorja XIII. je leta 1572 organizirala pokol hugenotov (protestantov). Pokol je znan kot šentjernejska noč ali pariška krvava poroka.

Leta 1592 se je rodil Šah Džahan. Bil je krut vladar, ki je bil na oblasti od leta 1628 do 1658. Po prevzemu oblasti je dal pobiti vse svoje moške sorodnike in nekaj guvernerjev. Zelo je razširil meje cesarstva, uvedel je številne davke in prepovedal verske sekte. Šah Džahan je bil podobno kot njegovi mongolski predniki odločen, a tudi izobražen človek, ki je podpiral umetnost, zlasti arhitekturo.

Bil pa je tudi sposoben vojaški poveljnik; že pri dvajsetih letih si je pridobil hvaležnost in občudovanje svojega očeta, cesarja Džahangira, ker je uspešno zatrl uporna plemena. V zgodovino se je zapisal kot graditelj ene najlepših palač na svetu, Tadž Mahala za cesarico Mumtaz Mahal. Gradili so jo od leta 1630 do 1648. Prestolnico je iz Agre prenesel v Delhi.

Leta 1614 se je rodil avstrijski nadvojvoda Leopold Wilhelm, guverner španske Nizozemske.

Leta 1655 je umrl papež Inocenc X., s pravim imenom Giovanni Battista Pamfili. Rodil se je leta 1574, za papeža pa je bil izvoljen leta 1644.

Leta 1675 je v bitki pri Colmarju francoska vojska premagala brandenburško.

Leta 1757 je francoski kralj Ludvik XV. preživel poskus umora, ki ga je izvedel Robert-Franšois Damiens. Bil je zadnji človek v Franciji, ki so ga umorili na tradicionalen in krut način, s katerim so usmrtili morilce kraljev.

Leta 1759 se je George Washington poročil z Martho Dandridge Custis.

Leta 1762 je v Sankt Peterburgu umrla hči Petra Velikega Elizabeta Petrovna. Nasledil jo je nečak Peter III. Elizabeta Petrovna se je rodila 29. decembra 1709 v Kolomenskem.

Leta 1784 je avstrijski cesar Jožef II. izdal tako imenovani januarski dekret. Z njim je opredelil delovanje kirurgije kot svobodne dejavnosti, in ne kot je veljalo do takrat, da je to obrt.

Leta 1854 je potonil parnik San Francisco, umrlo je 300 ljudi.

Leta 1855 se je rodil ameriški izumitelj King Camp Gillette.

Leta 1874 se je rodil ameriški psiholog in nobelovec Joseph Erlanger.

Leta 1876 se je rodil nemški politik Konrad Adenauer, prvi zahodnonemški kancler med letoma 1949 in 1963. Adenauer je bil eden izmed soustanoviteljev krčansko-demokratske unije CDU, ki jo je vodil do leta 1966. Zvezno republiko Nemčijo je popeljal v zvezo Nato in Evropsko gospodarsko skupnost. V štirih knjigah je napisal svoje spomine. Umrl je 19. aprila 1967 v Rhondorfu.

Leta 1895 je bil v Franciji obsojen častnik Alfred Dreyfus. Topniški poveljnik židovskega rodu je bil obsojen izdaje vojaških skrivnosti Nemcem, njegov primer pa je dvignil veliko prahu med francosko javnostjo.

Leta 1896 je nemški fizik Wilhelm Röntgen odkril rentgenske žarke.

Leta 1900 je irski vodja John Edward Redmond pozval k uporu proti britanski nadvladi.

Leta 1908 je potekala prva zimska tura na Kamniško sedlo, s katero se je začel slovenski zimski alpinizem.

Leta 1909 je Kolumbija priznala neodvisnost Paname.

Leta 1914 je podjetje Ford Motor Company objavilo, da je uvedlo osemurni delavnik in minimalno plačo - pet dolarjev za en delovni dan.

Leta 1917 sta Bolgarija in Nemčija okupirali pristanišče Braila.

Leta 1919 je bila ustanovljena Nemška delavska stranka, pozneje imenovana Nacional-socialistična. Na volitvah leta 1928 je dobila nekaj manj kot milijon glasov, dve leti pozneje pa je postala druga najmočnejša stranka. Z dejavno politično propagando in uporabo fizičnega nasilja je svoj vpliv še povečala ter na volitvah leta 1932 dobila 37 odstotkov glasov. Do januarja naslednjega leta so se člani stranke sporazumeli še z drugimi desnimi strankami. Stranka je na oblast prišla 31. januarja leta 1933, njen voditelj Adolf Hitler pa je postal nemški kancler.

Leta 1919 se je v Berlinu začel upor, ki ga je organizirala komunistična organizacija Spartakova zveza. Upor, ki je trajal teden dni, sta organizirala Rosa Luxemburg in Karl Liebknecht. V oboroženih spopadih je civilna milica ujela oba voditelja in ju izročila kontrarevolucionarni vojski. Oba so ubili, začele pa so se tudi množične aretacije, uboji, čistke in preganjanja drugih spartakovcev. Uradna razlaga za likvidacijo obeh voditeljev se je glasila: “Ubit ob poskusu pobega”.

Leta 1921 so bili Italiji priključeni Slovensko primorje, Trst in Istra, Goriška, Gradiška, del Kranjske, Zadar, Cres, Lošinj, Lastovo in Palagruža. Reka je ostala do leta 1924 neodvisna. Pod Italijo je bilo tako okoli 500.000 Slovencev in Hrvatov.

Leta 1921 se je rodil veliki vojvoda luksemburški Jean.

Leta 1925 je bila Nellie Tayloe Ross kot prva ženska izvoljena za guvernerko v ZDA.

Leta 1928 se je rodil pakistanski predsednik Ali Bhutto.

Leta 1929 je umrl veliki vojvoda Nikolas Nikolajevič Ruski.

Leta 1933 je umrl predsednik ZDA Calvin Coolidge.

Leta 1933 so v San Franciscu začeli graditi most Golden Gate.

Leta 1938 se je rodil španski kralj Juan Carlos I.

Leta 1943 je umrl ameriški vzgojitelj, aktivist in botanik George Washington Carver.

Leta 1944 je Daily Mail postal prvi časopis, ki so ga prodajali na drugi strani Atlantika.

Leta 1944 je umrl avstrijski trgovec Julius Kugy, po materi slovenskega rodu. Alpinist in pisatelj Julius Kugy velja za sistematičnega raziskovalca Julijskih Alp; znano je njegovo delo Iz življenja gornika.

Leta 1945 je ZSSR priznal začasno poljsko vlado.

Leta 1949 so predstavniki vlad Sovjetske zveze, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske in Romunije sprejeli sklep o ustanovitvi Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč - SEV. Z njim so želeli organizirati in uskladiti dolgoročni razvoj vseh držav članic. Istega leta se je pridružila Albanija, leto pozneje pa še Vzhodna Nemčija. Svet za ekonomsko pomoč so leta 1991 razpustili.

Leta 1953 se je rodil direktor Cie George Tenet.

Leta 1956 se je rodil japonski kuhar Čen Keniči.

Leta 1957 je Dwight Eisenhower ponudil bližnjevzhodnim državam pomoč v sporu s Sovjetsko zvezo.

Leta 1964 se je papež Pavel VI. v Jeruzalemu sešel z grškim patriarhom Athenagorasom I. To je bilo prvo srečanje med najvišjima predstavnikoma rimskokatoliške in ortodoksne pravoslavne cerkve po letu 1439.

Leta 1970 je umrl nemško-britanski matematik in fizik Max Born, ki je leta 1954 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1973 je Nizozemska priznala Vzhodno Nemčijo.

Leta 1974 je potres v Limi uničil več sto hiš, umrlo je šest ljudi.

Leta 1975 je tovor tovorne ladje Lake Illawarra zadel ob most Tasman na Tasmaniji. V nesreči je umrlo 12 ljudi.

Leta 1980 je podjetje Hewlett-Packard objavilo, da bo poslalo na trg svoj prvi osebni računalnik.

Leta 1981 je umrl ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Harold C. Urey.

Leta 1987 je predsednik ZDA Ronald Reagan moral na operacijo prostate, kar je v ZDA povzročilo veliko zaskrbljenosti za njegovo zdravstveno stanje.

Leta 1993 se je pri Šetlandskih otokih potopil tanker MV Braer. V nesreči se je izlilo 84.700 ton nafte.

Leta 1993 so v ameriški zvezni državi Washington na smrt z obešanjem obsodili Westleyja Allana Dodda. To je bila prva smrtna kazen z obešanjem po letu 1965.

Leta 1996 je bil ubit operativec Hamasa Yahya Ayyash. Bomba, ki ga je ubila, je bila skrita v mobilnem telefonu.

Leta 1997 so se ruske enote umaknile iz Čečenije.

Leta 2002 se je 15-letni pilot, učenec Charles Bishop, z lahkim letalom zaletel v stavbo v Tampi, v ameriški zvezni državi Florida.