Bil je najstarejši sin Bertalana Gabrja, direktorja rudarskega podjetja, in njegove žene Adrienne. Njegova dosmrtna ljubezen do fizike se je začela nenadoma, ko je bil star 15 let. Kot je Gabor zapisal, je komaj čakal, da se vpiše na univerzo, da bi lahko študiral.

V dveh letih je predelal vse knjige, ki jih je našel o različnih področjih fizike in se še bolj zaljubil v snov. Skupaj z bratom sta naredila majhen laboratorij, v katerem sta ponavljala poizkuse, ki so jih pred njima opisali znanstveniki, med njimi tudi o radioaktivnosti. A ko je bil čas za vpis na univerzo, se Gabor ni odločil za fiziko, ampak za inženiring.

Izobraževal se je na univerzi v Budimpešti, kasneje pa tudi v Berlinu. Diplomiral je na visoki tehnični šoli v Berlinu, doktorat iz inženirstva pa je pridobil leta 1927. V svoji doktorski disertaciji je opisal razvoj prvega pospeševalnega katodnega oscilografa in zaradi tega nato izdelal magnetne elektronske leče. Leta 1927 se je pridružil Siemens & Halske AG, kjer je naredil enega prvih uspešnih izumov. Leta 1933 je pobegnil iz nacistične Nemčije v Anglijo, kamor so ga povabili, da bi delal na raziskovalnem oddelku podjetja British Thomson-Houston v mestu Rugby.

Leta 1936 se je poročil z Marjorie Louise Butler. V Rugbyju je ostal do leta 1948. Tega leta je tudi izvedel prve poskuse v holografiji. 1. januarja 1949 se je pridružil londonskemu Imperial College of Science & Technology, kjer je delal vse do svoje upokojitve leta 1967. Pa tudi kasneje je pomagal pri raziskavah na kolidžu. Leta 1971 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoj izum. Po upokojitvi je večino časa preživel v Italiji, umrl pa je 9. februarja 1979 v Londonu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 8239 pr. n. št. je po majevski kulturi nastal svet.

Leta 1305 po smrti Benedikta XI. je bil za papeža izvoljen Raymond Bertrand de Gout, bordojski nadškof. Raymond se je preimenoval v Klemena V., okronan pa je bil v navzočnosti francoskega kralja Filipa IX. Lepega v Lyonu.

Leta 1741 se je Vitus Jonassen Bering s Kamčatke odpravil raziskovat Aljasko.

Leta 1752 je Benjamin Franklin dokazal, da je strela elektrika.

Leta 1783 je pionir letenja z baloni Ettienne-Jacques de Montgolfier z bratom Josephom-Michelom izdelal prvi balon na vroči zrak.

Leta 1819 se je rodil matematik in astronom John Couch Adams, ki je odkril planet Neptun.

Leta 1849 je Danska postala ustavna monarhija.

Leta 1876 so bile na stoletni razstavi v ameriški Philadelphii prvič na ogled banane, ki so takoj postale v ZDA zelo priljubljene.

Leta 1878 se je v Mehiki rodil revolucionar Francisco (Pancho) Villa.

Leta 1917 se je v Združenih državah Amerike začel nabor vojakov, ki so bili poslani na bojišča 1. svetovne vojne.

Leta 1938 se je prezgodaj rodila Marion Chapman, najmanjša dojenčica na svetu, ki je ob rojstvu tehtala le 280 gramov.1939 se je rodil kanadski premier Charles Joseph Clark.

Leta 1940 so v ameriškem Akronu prvič predstavili sintetično avtomobilsko gumo.

Leta 1940 so kanadske oblasti razglasile nacistične, fašistične in komunistične organizacije za prepovedane in so zaprle njihove voditelje.

Leta 1942 so Združene države Amerike napovedale vojno Romuniji in Bolgariji.

Leta 1944 so britanski bombniki v pripravah na izkrcanje odvrgli 5.000 ton bomb na nemške položaje v Normandiji.

Leta 1944 je iz Bele krajine začel oddajati Radio OF.

Leta 1944 je italijanski princ Umberto II. Savojski postal regent kraljevine.

Leta 1945 so vrhovni zavezniški komandanti v Nemčiji prevzeli vso oblast.

Leta 1947 je ameriški zunanji minister George Marshall pozval h gospodarski pomoči od vojne opustošeni Evropi.

Leta 1954 so poplave na območju Celja zahtevale 22 smrtnih žrtev.

Leta 1955 so v Ljubljani slovesno odprli Gospodarsko razstavišče.

Leta 1959 je prisegla prva singapurska vlada.

Leta 1967 se je začela šestdnevna vojna med Izraelom in arabskimi državami Egiptom, Jordanijo, Sirijo in Savdsko Arabijo. Vojna je trajala do 10. junija in se je končala z izraelsko zasedbo Gaze, Sinajskega polotoka, zahodnega brega Jordana in Golanske planote.

Leta 1968 je bil med slavjem v Los Angelesu smrtno ranjen senator Robert F.
Kennedy, brat umorjenega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.
Roberta je Sirhan Sirhan ustrelil v glavo, zaradi česar je senator naslednji dan umrl. Sirhana so obtožili in obsodili za umor.

Leta 1975 so spet odprli Sueški prekop, ki je bil zaprt zaradi šestdnevne vojne.

Leta 1976 je v Idahu počil jez Teton, ki je povzročil milijardo dolarjev škode; umrlo je 14 ljudi.

Leta 1977 je na prodajne police prišel računalnik Apple II.

Leta 1977 je bil izveden državni udar na Sejšelih.

Leta 1981 je ameriški center za preprečevanje bolezni poročal o pljučnici, ki je prizadela populacijo gejev v državi. Pozneje so bolezen, ki se povzroča virus HIV, poimenovali aids.

Leta 1984 je indijska premierka Indira Gandi ukazala napad na sikhovski Zlati tempelj.

Leta 1987 je Ted Koppel s svojimi gosti v oddaji Nightline na ABC-TV-ju štiri ure razpravljal o aidsu. To naj bi bila tudi najdaljša oddaja, ki je potekala v živo, pri čemer niso vštete oddaje s politično ali vesoljsko tematiko.

Leta 1995 je bilo prvič doseženo agregatno stanje - Bose-Einsteinov kondenzat.

Leta 1991 je slovenska skupščina sprejela več osamosvojitvenih zakonov.

Leta 2002 je izšla prva "uradna" različica spletnega brskalnika Mozilla.

Leta 2004 je umrl ameriški predsednik Ronald Wilson Reagan.