Rodil se je 1. novembra 1878 v Buenos Airesu v aristokratski družini. Kot študent je bil nadpovprečen in doktoriral je iz prava na univerzi v Buenos Airesu. Po koncu študija se je zaposlil kot učitelj prava in sociologije na Universidad Nacional de La Plata. Kmalu se je povzpel do položaja profesorja na univerzi v Buenos Airesu.

Večina njegovih del, ki jih je objavil, je posvečena delovnemu pravu. Sodeloval je v zgodnjem ustanavljanju Mednarodne delavske organizacije (ILO), veliko njegovih del pa so uporabili tudi kot osnovo za delovno pravo v Argentini. Njegova politična kariera se je začela leta 1906 in leta 1908 je bil prvič izvoljen v parlament. Nato je bil v parlament izvoljen še enkrat, zanimal pa se je predvsem za zunanje zadeve. Leta 1915 je postal minister za pravosodje in izobraževanje.

Nobelovo nagrado za mir je dobil za svoje delovanje kot minister za zunanje zadeve, za funkcijo, ki jo je opravljal od leta 1932 do 1938. Posredoval je pri podpisu sporazuma, s katerim se je končala vojna med Paragvajem in Bolivijo, ter tudi pri nastajanju in podpisovanju več sporazumov o nenapadanju med več južnoameriškimi državami. Leta 1936 je bil izvoljen za predsednika skupščine Lige narodov. Od leta 1941 do 1943 je bil predsednik univerze v Buenos Airesu, nato pa do leta 1946 profesor na tej univerzi. Pokopali so ga na pokopališču La Recoleta v Buenos Airesu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1028 je umrl Alfonso V., galicijski, kastiljski in leonski kralj.

Leta 1194 je umrl poljski kralj Kazimir II.

Leta 1219 je umrl armenski kralj Leo II.

Leta 1260 je Kublajkan postal vladar mongolskega imperija.

Leta 1309 je umrl neapeljski kralj Karl II.

Leta 1705 je umrl svetorimski cesar Leopold I.

Leta 1747 se je rodil svetorimski cesar Leopold II.

Leta 1789 so bili v Franciji prvič po 150 letih sklicani splošni stanovi.

Leta 1809 je švicarski kanton Aargau zavrnil dodelitev državljanstva judom.

Leta 1813 se je rodil danski filozof Soren Kierkegaard, nasprotnik nemškega idealizma, intelektualizma in racionalističnega cerkvenega krščanstva ter predhodnik sodobnega eksistencializma. Umrl je leta 1855.

Leta 1821 je na samotnem otoku Sv. Helena sredi Atlantskega oceana v pregnanstvu umrl francoski cesar in vojskovodja Napoleon Bonaparte. Največji vzpon je dosegel v času med letoma 1809 do 1812, ko je bila pod njegovim cesarstvom skoraj polovica Evrope. Na slovenskem ozemlju je ustanovil Ilirske province.

Leta 1818 se je rodil utemeljitelj znanstvenega socializma, historičnega materializma in znanstvenega socializma Karl Marx. Študiral je pravo in filozofijo. Z Engelsom sta napisala Komunistični manifest, znano pa je tudi njegovo delo Kapital. Sodeloval je v prvi revolucionarni organizaciji delavskega razreda, Zvezi komunistov in Prvi internacionali, ustanovljeni leta 1864 v Londonu.

Leta 1826 se je rodila francoska cesarica Eugenie, žena Napoleona III.

Leta 1835 so v Belgiji med mestoma Bruselj in Mechelen odprli prvo železniško progo na kontinentalnem delu Evrope.

Leta 1865 so v North Bendu v Ohiu izvedli prvi rop vlaka v zgodovini ZDA.

Leta 1893 se je v New Yorku zgodil zlom borze.

Leta 1916 se je rodil indijski predsednik Zail Singh.

Leta 1921 se je rodil ameriški fizik in nobelovec Arthur Leonard Schawlow.

Leta 1921 se je rodil avstrijski pacifist in pisatelj Alfred Hermann Fried, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1922 so v Chicagu v neki ford T vgradili prvi avtoradio.

Leta 1936 so italijanske čete okupirale Adis Abebo.

Leta 1944 so Gandhija izpustili iz zapora.

Leta 1945 je bila v osvobojeni Ajdovščini na seji SNOS-a ustanovljena in zaprisežena slovenska vlada. Predsednik je postal Boris Kidrič.

Leta 1949 je bil z mednarodno pogodbo ustanovljen Svet Evrope s sedežem v Strasbourgu. To je bilo prvo organizirano gibanje za združitev Evrope.

Leta 1950 je bil Bumibol Aduljadej okronan za tajskega kralja Ramo IX.

Leta 1954 je general Alfredo Stroessner s pomočjo državnega udara prišel na oblast v Paragvaju.

Leta 1955 so trije visoki komisarji objavili prenehanje okupacijskega statuta za Zvezno republiko Nemčijo in zvezna vlada je ta dan razglasila za dan suverenosti.

Leta 1961 je Alan Shepard postal prvi Američan, ki je na krovu Merkuryja 3 odletel v vesolje.

Leta 1977 je umrl nemški ekonomist in kancler Ludwig Erhard.

Leta 1981 je umrl voditelj Ire Bobby Sands, potem ko je 66 dni v zaporu gladovno stavkal.

Leta 1994 so Američana Michaela P. Faya v Singapurju pretepli. Tako so ga kaznovali zato, ker je pošprical dva avtomobila z barvo.

Leta 2005 je na volitvah v Veliki Britaniji zmagala laburistična stranka na čelu s Tonyjem Blairom, ki je tako tretjič zapovrstjo postal premier.