Stalin, s pravim imenom Josip Džugašvili, je bil absolutni diktator, ki je v letih 1936 do 1938 v insceniranih procesih odstranil staro oblast komunistične partije, uničil je kulake, izvedel je kolektivizacijo poljedelstva, v petletkah pa pospeševal industrializacijo. Z najtršimi metodami je uvedel državni socializem.

Rodil se je 21. decembra 1879 (ruski koledar) v Goriju v Gruziji. Oče in mati sta bila ob rojstvu sužnja. Ko je oče postal svoboden, je odprl svojo čevljarno. Kmalu je bankrotiral in odšel na delo v tovarno. Stalin je imel tudi tri brate, ki so umrli mladi. Oče je ženo in otroke videl redko, pa še tedaj jih je pretepal. Po besedah enega od njegovih prijateljev je zato Stalin odrasel v trdno osebnost, ki v življenju nikoli ni jokala.

Stalin je, potem ko je oče zapustil družino, pri osmih letih začel obiskovati šolo v Gori. S socializmom se je spoznal na univerzi in se včlanil v Georgijansko demokratsko socialno organizacijo in začel propagirati marksizem, zaradi česar so ga leta 1899 izključili iz šole. Leta 1912 je bil imenovan za člana centralnega odbora v komunistični stranki. Leto kasneje je priimek spremenil v Stalin (jeklen).

S svojo prvo ženo Ekaterino Svanidze se je poročil leta 1904, z njo je imel sina Jakova. Žena je umrla leta 1907. S sinom se Stalin ni dobro razumel. Ko so ga Nemci med drugo svetovno vojno ujeli, ga Stalin ni hotel zamenjati za nekega nemškega generala. Kasneje se je sin v taborišču ubil. Skočil naj bi na električno ograjo oziroma so ga Nemci prisilili, da to stori.

Stalinova druga žena Nadežda Alilujeva je leta 1932 storila samomor. Po prepiru z možem naj bi se ustrelila, po eni od teorij pa naj bi jo umoril Stalin. V drugem zakonu sta se mu rodila dva otroka – sin Vasilij in hčerka Svetlana.

Stalin je Sovjetski zvezi z jekleno roko vladal 25 let. Bil je zelo uspešen, saj je v celoti zatrl opozicijo. Leta 1913 so ga dosmrtno izgnali v Sibirijo, toda 1917, po padcu carskega režima, je bil izpuščen. Še isto leto po oktobrski revoluciji je Stalin postal ljudski komisar za narodnostna vprašanja in član političnega biroja.

Leta 1919 je bil imenovan za ljudskega komisarja za kontrolo državnih služb. Leta 1922 je postal general sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije in tako eden najmočnejših ljudi v državi. Lenin je tik pred smrtjo izdal odlok, da je treba Stalina umakniti, a so prisotni odlok preslišali, Stalin pa je prevzel oblast.

Do leta 1930 je likvidiral skoraj vse boljševike iz revolucionarnega leta 1917 in uvedel brutalni diktatorski red. Leta 1939 je s Hitlerjem sklenil pogodbo o delitvi Poljske, leta 1941 pa je kot maršal stopil na čelo države in njene obrambe. Sodeloval je na konferencah v Teheranu, na Jalti in v Potsdamu, kjer je uveljavljal sovjetske interese.

1. marca 1953 se je Stalin po celonočni večerji z notranjim ministrom Lavrentjem Berio ter bodočimi premierji Georgijem Malenkovom, Nikolajem Bulganinom in Nikito Hruščovom v svoji sobi zgrudil. Najverjetneje zaradi kapi, ki mu je ohromila celo desno stran telesa.

Njegovi stražarji so mislili, da samo spi bolj dolgo, saj so imeli navodila, da ga ne smejo motiti. Šele popoldne so ugotovili, da je s Stalinom nekaj narobe. Umrl je štiri dni kasneje, 5. marca, star 74 let. 9. marca so ga zažgali, uradni vzrok smrti pa je bila notranja krvavitev. Po eni od teorij naj bi ga zastrupili.

Takoj po njegovi smrti so se v državi začele politične čistke. Po njegovi smrti se je Nikita Hruščov lotil kulta osebnosti Stalina. Njegove posmrtne ostanke so leta 1961 odstranili iz mavzoleja na Rdečem trgu v Moskvi in jih pokopali v navaden grob ob kremeljskem zidu. Po njegovi smrti so iz zaporov izpustili politične zapornike, ukinili so družinske zapore in razpustili delovna taborišča v Sibirijo in omejili deportacije.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1133 se je rodil angleški kralj Henrik II.

Leta 1324 se je rodil škotski kralj David II.

Leta 1496 je angleški kralj Henry VII. izdal listino, ki je Johnu Cabotu in njegovim sinovom dovoljevala, da si prilastijo neodkrita ozemlja.

Leta 1512 se je rodil flamski kartograf Gerhard Kremer (latinizirano Mercator), utemeljitelj moderne znanstvene kartografije. Umrl je leta 1594.

Leta 1605 je umrl papež Klemen VIII., s pravim imenom Ippolito Aldobrandini. Rodil se je leta 1536, papež pa je postal leta 1592.

Leta 1766 je v New Orleans prispel prvi španski guverner Louisiane Antonio de Ulloa.

Leta 1770 so Britanci v Bostonu ubili pet Američanov.

Leta 1793 je avstrijska vojska premagala francosko in tako znova osvojila Liege.

Leta 1821 je James Monroe prisegel kot drugi predsednik ZDA.

Leta 1824 so Angleži tudi uradno objavili vojno proti Burmi.

Leta 1836 je Samuel Colt začel serijsko izdelovati model revolverja s kalibrom 0,34.

Leta 1842 je več kot 500 mehiških vojakov, ki jih je vodil Rafael Vasquez, napadlo Teksas. Za nekaj dni so okupirali San Antonio, nato pa so se odpravili nazaj proti Riu Grande.

Leta 1845 se je rodil nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen. Leta 1895 je odkril rentgensko sevanje. Po njem se imenuje enota za obsevno dozo - rentgen. Prejel je prvo podeljeno Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1860 so Parma, Toskana, Modena in Romagna na referendumu glasovale, da se priključijo kraljestvu Sardinija.

Leta 1868 je bilo v ameriškem senatu organizirano sodišče, ki je poslušalo obtožbe proti predsedniku Andrewu Johnsonu.

Leta 1870 se je rodila nemška revolucionarka in novinarka Rosa Luxemburg. Bila je velika zagovornica marksizma. Verjela je, da bo le socializem prinesel resnično svobodo in družbeno pravičnost. Umrla je leta 1919.

Leta 1872 je George Westinghouse patentiral zračno zavoro.

Leta 1877 je Rutherford B. Hayes javno prisegel kot predsednik ZDA.

Leta 1879 se je rodil britanski politik in ekonomist William Beveridge, ki je deloval predvsem na področju zaposlenosti in socialnega zavarovanja. Umrl je leta 1963.

Leta 1894 je Archibald Philip Primrose, peti grof Roseberyjski, postal prvi finančni minister v Veliki Britaniji.

Leta 1898 se je rodil kitajski premier Džou Enlaj.

Leta 1898 se je rodila žena Čangkajšeka Sung Maj Ling.

Leta 1905 so se ruske enote začele umikati iz Mukdena v Mandžuriji, potem ko so v treh dneh izgubile 100 tisoč mož.

Leta 1907 se je v St. Peterburgu zbrala druga duma, 40.000 demonstrantov pa je razgnala ruska vojska.

Leta 1909 se je v Zagrebu začel proces proti skupini 50 Srbov, ki so bili obtoženi poskusa strmoglavljenja monarhije.

Leta 1912 so italijanske vojaške enote uporabile prva letala v vojaške namene.

Leta 1917 je Woodrow Wilson vnovič zaprisegel kot predsednik ZDA.

Leta 1918 so Rusi za prestolnico države razglasili Moskvo. Do tedaj je bil prestolnica Petrograd (St. Peterburg).

Leta 1918 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec James Tobin.

Leta 1924 je Shefqet Verlaci postal albanski premier.

Leta 1931 je Daniel Salamanca Urey postal predsednik Bolivije.

Leta 1933 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt razglasil “bančne počitnice”. Zaprl je vse banke v ZDA in zamrznil vse bančne transakcije.

Leta 1933 so v Nemčiji nacisti dobili 44 odstotkov glasov na parlamentarnih volitvah.

Leta 1934 se je rodil izraelski ekonomist in Nobelov nagrajenec Daniel Kahneman.

Leta 1936 se je rodil prvi zimbabvejski predsednik Canaan Banana.

Leta 1940 so člani ruskega političnega biroja podpisali odlok, s katerim so zapovedali pomor 25.700 poljskih intelektualcev, med njimi jih je bilo 14.700 vojnih zapornikov.

Leta 1942 se je rodil španski premier Felipe González Márquez.

Leta 1944 se je rodil ameriški novinar, dobitnik Pulitzerjeve nagrade Roy Gutman.

Leta 1946 je Winston Churchill prvič uporabil pojem železna zavesa.

Leta 1955 je umrl litovski predsednik Antanas Merkys, potem ko so ga zaprli in deportirali v Sovjetsko zvezo.

Leta 1960 je bil Elvis Presley po dveh letih odpuščen iz vojske.

Leta 1964 so v Šrilanki zaradi nemirov razglasili izredno stanje.

Leta 1966 je boeing 707 strmoglavil na japonsko goro Fudži. Umrlo je 124 ljudi.

Leta 1974 so se po jomkipurski vojni izraelske enote umaknile iz zahodnega brega Sueškega prekopa.

Leta 1976 je angleški funt prvič padel pod dva dolarja.

Leta 1979 so astronomi z opremo zaznali žarke gama iz velike Magellanove meglice.

Leta 1979 se je Voyager 1 najbolj približal Jupitru. Od njega je bil oddaljen 172.000 milj.

Leta 1991 je Irak izpustil vse zapornike iz Zalivske vojne.

Leta 1998 je Nasa objavila, da je sonda Clementine, ki je letela okoli Lune, našla dovolj vode na satelitu, da bi lahko na Luni naselili ljudi.

Leta 1998 je Nasa objavila, da bo Eileen Collins postala prva ženska, ki bo poveljevala misiji v vesolje.

Leta 2001 je bilo med hadžem v Meki 35 muslimanskih romarjev poteptanih do smrti.

Leta 2001 so se v kalifornijskem Santeeju streljali v srednji šoli. Umrla sta dva človeka, 15 pa jih je bilo ranjenih.