Maxwell se je rodil 13. novembra 1831 na India Streetu 14 v Edinburghu na Škotskem v znani škotski družini. Bil je edini sin odvetnika Johna Clerka. Družina se je po njegovem rojstvu preselila na posestvo v Glenlair pri Dumfriesu. Ko je bil star devet let, mu je zaradi raka umrla mati.

Že zgodaj je kazal nadarjenost za matematiko. Vpisal se je na akademijo Edinburgh, kjer so ga klicali 'Dafty'. Tam je tudi spoznal Petra Guthrija Taita.

Pri petnajstih letih je leta 1845 poslal Kraljevi družbi v Edinburghu prispevek o načrtovanju ovalnih krivulj s pomočjo kosa niti. Bil je tako dovršen, da mnogi niso mogli verjeti, da ga je sam sestavil.

Postal prvi profesor na področju eksperimentalne fizike
Na univerzi v Cambridgeu je diplomiral kot drugi najboljši v letniku. Leta 1871 je, čeprav nerad, prevzel mesto profesorja eksperimentalne fizike na univerzi v Cambridgeu in postal prvi profesor na področju eksperimentalne fizike.

Med predavanji se ni najbolje izkazal, saj je njegovi razlagi lahko sledilo le malo študentov, ki pa so se lahko veliko naučili. Ukvarjal se je z optiko - s teorijo treh barv in s kinetično teorijo plinov. Med letoma 1867 in 1873 je odkril zakone elektrodinamike, ki so jih poimenovali Maxwellovi zakoni njemu v čast in jih zapisal v znamenitih petih Maxwellovih elektrodinamičnih enačbah.

Teorijo je objavil leta 1873 v Razpravi o elektriki in magnetizmu.

Svetloba je elektromagnetno valovanje
Maxwell je tudi dokazal, da je svetloba elektromagnetno valovanje. Po njem se imenuje dopuščena merska enota za magnetni pretok - maxwell (M).

Znana je Maxwellova porazdelitev števila molekul ali atomov v razredčenem plinu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1439 je bil izvoljen kot protipapež znani učenjak Amadej Savojski, ki si je nadel ime Feliks V. Deset let po izvolitvi se je odpovedal papeški službi. Umrl je leta 1451 in je bil zadnji protipapež v cerkveni zgodovini.

Leta 1492 je Krištof Kolumb na Kubi spoznal koruzo.

Leta 1556 je okrog 90 kilometrov severno od New Delhija mogulska vojska premagala armado hindujcev na čelu z generalom Hemujem in tako Akbarju zagotovila indijski prestol.

Leta 1604 je trinajst angleških katoliških plemičev pripravilo tako imenovano “smodniško zaroto”, v kateri naj bi ob zasedanju parlamenta vsi poslanci s kraljem Jakobom I. vred zleteli v zrak. Zaroto so pravočasno odkrili, udeleženci pa so bili kaznovani s smrtjo. Jakob I. je po abdikaciji Marije Stuart dobil škotsko, po smrti Elizabete I. pa še angleško krono. Obe kraljevini je združil v personalno unijo, opiral se je na anglikansko državno cerkev, prezbiterijance pa je zatiral. S smodniško zaroto je propadla sprava s katoliki.

Leta 1615 se je rodil otomanski sultan Ibrahim I.

Leta 1835 je bilo v Ljubljani odprto prvo otroško zavetišče.

Leta 1837 je cesar Ferdinand I. izdal patent o pošti, ki je urejal pravice in dolžnosti potnikov. Šlo je predvsem za menjavo konj, ki je bila dovoljena šele po 12 poštnih miljah. Leto pozneje so sprejeli še dekret dvorne komore, ki je razčlenil dolžnosti potnikov. Vsak potnik je moral upoštevati policijske predpise, moral je imeti potni list in listino za prehod, te papirje je moral pokazati na poštnem uradu. S poštno kočijo niso smele potovati bolne osebe in otroci, mlajši od štirih let.

Leta 1838 so začele razpadati Združene države Srednje Amerike, saj se je Honduras odcepil iz federacije.

Leta 1854 se je rodil francoski kemik Paul Sabatier, ki je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1854 so v krimski vojni angleške in francoske sile porazile ruske v bitki pri Inkermanu. V bojih je v 50.000-glavi ruski vojski padlo 12.000 vojakov.

Leta 1862 je bilo v Minnesoti več kot 300 pripadnikov indijanskega plemena Santee Sioux spoznanih za krive posilstva in umora belih naseljencev. Obsojeni so bili na smrt z obešanjem.

Leta 1872 se je v ZDA sufražetka Susan B. Anthony udeležila volitev. Ker je bilo to dejanje kaznivo, so jo kaznovali s sto dolarji kazni.

Leta 1895 je George B. Selden kot prvi v ZDA prejel patent za avtomobil.

Leta 1911 je Italija razglasila priključitev Libije, Tripolitanije in Sirije.

Leta 1912 je demokrat Woodrow Wilson zmagal na predsedniških volitvah v ZDA. Wilson je premagal republikanca Williama Howarda Tafta.

Leta 1913 je norega kralja Otta Bavarskega s trona odstavil njegov bratranec, princ regent Ludvik, ki je prevzel ime Ludvik III.

Leta 1914 je Francija napovedala vojno Turčiji.

Leta 1914 je Velika Britanija anektirala Ciper.

Leta 1916 sta Avstro-Ogrska in Nemško kraljestvo ustanovili samostojno kraljevino Poljsko.

Leta 1917 je bil sveti Tihon Moskovski izvoljen za moskovskega patriarha in patriarha ruske ortodoksne cerkve.

Leta 1918 je Italija zasedla Gorico.

Leta 1928 je izbruhnil vulkan Etna in požgal vas Mascali.

Leta 1930 je umrl nizozemski zdravnik in patolog Christiaan Eijkman, ki je za svoje delo leta 1929 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1935 je pri Parker Brothersu izšla družabna igra monopoli.

Leta 1937 je umrl premier Velike Britanije Ramsay MacDonald.

Leta 1940 je demokrat Franklin D. Roosevelt premagal republikanca Wendella Willkieja in bil tretjič izvoljen zaporedoma izvoljen za predsednika ZDA.

Leta 1944 je umrl francoski kirurg in biolog Alexis Carrel, ki je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1948 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec William Daniel Phillips.

Leta 1962 je v norveškem Svalbardu v nesreči rudnika, ki je bil v lasti državnega podjetja Kings Bay Coal Company, umrlo 21 rudarjev. Norveška vlada je rudnik po nesreči zaprla.

Leta 1968 je na predsedniških volitvah v ZDA republikanec Richard M. Nixon premagal podpredsednika ZDA in demokrata Huberta Humphreyja in neodvisnega kandidata Georga C. Wallaca.

Leta 1970 je ameriški vojaški poveljnik v Vietnamu poročal o najmanj smrtnih žrtvah v enem tednu v zadnjih štirih letih. Umrlo je 24 vojakov.

Leta 1979 je Ajatola Homeini označil Združene države Amerike za velikega hudiča.

Leta 1987 so v Južnoafriški republiki po 24 letih iz zapora Robben Island izpustili Govana Mbekija. Mbeki je bil obsojen na dosmrtno ječo zardi izdaje bele manjšine v državi.

Leta 1991 je umrl britanski časnikarski mogotec Robert Maxwell, s pravim imenom Jan Ludvik Hoch.

Leta 1992 sta v Detroitu, ameriška zvezna država Michigan, policista Larry Nevers in Walter Budzyn do smrti pretepla temnopoltega motorista Malica Greena.

Leta 1994 je nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan pisno izjavil, da boleha za alzheimerjevo boleznijo.

Leta 1996 je demokrat Bill Clinton na volitvah za predsednika premagal republikanca Boba Dolea in začel z drugim mandatom.

Leta 1998 je predsednik komiteja Henry Hyde predsedniku Clintonu poslal 81 vprašanj v zvezi z afero Lewinsky.

Leta 1998 je časnik Nature objavil genetsko študijo, ki je dokazovala, da je imel nekdanji predsednik Thomas Jefferson s svojo sužnjo Sally Hemings sina Estona Hemingsa Jeffersona.

Leta 1999 je ameriški okrožni sodnik Thomas Penfield Jackson izdal preliminarno sodbo, da je Microsoft kršil zakone in imel monopol na tržišču računalniške opreme.