Najbolj znana je po vlogi Lucy v nanizanki I Love Lucy. Odraščala je v majhnem mestu Celeron skupaj z očetom Henryjem Durrellom Ballom (1887-1915) in materjo Desiree "DeDe" Eve Hunt (1892-1977).
Leta 1925 se je vpisala v šolo za dramsko umetnost Johna Murraya Andersona, kjer je bila njena sošolka še ena kasnejša zvezdnica - Bette Davis. Že po nekaj tednik je Ballova šolo zapustila, saj so ji učitelji dejali, da iz nje nikoli ne bo nič. Leta 1932 se je preselila v New York in delala kot model za Hattie Carnegie. Na Broadwayu je začela nastopati pod vzdevkom Dianne Belmont. Ker so jo tako hitro, kot so jo najeli, tudi odpustili, se je preselila v Hollywood.
V tridesetih letih je odigrala več majhnih vlog, med drugim tudi v filmu Three Stooges bratov Marx, kjer je spoznala svojo prijateljico Ginger Rogers. V 40. letih je podpisala pogodbo s studiem MGM, a nikoli ni dosegla vidnega uspeha na velikih platnih. Leta 1940 je spoznala Kubanca Desija Arnaza, ljubezenska zveza med njima pa je pritegnila veliko pozornost medijev. Istega leta se je par tudi poročil. Ko so Desija leta 1942 vpoklicali v vojsko, ji je bil nezvest. Leta 1944 je Lucy vložila prošnjo za ločitev, a se je par kmalu znova začel sestajati in do uradne ločitve ni prišlo.
Leta 1948 je dobila Ballova vlogo prismuknjene žene v radijski nanizanki My Favorite Husband, ki jo je predvajal CBS. Program je bil uspešen, zato jo je postaja prosila, če bi lahko igrala v tv-nanizanki. Lucille se je strinjala, a je za svojega tv-moža želela Desija. Ta nanizanka je kasneje postala znana pod naslovom I Love Lucy. Sprva CBS ni bil navdušen nad nanizanko, ki sta jo zakonca posnela v svoji producentski hiši Desilu Productions, a ko sta jo zakonca predstavljala po ZDA in je nanizanka požela uspeh, si je CBS premislil. Leta 1953 se je morala tedaj že slavna Lucille zagovarjati pred komisijo za neameriške aktivnosti, saj je leta 1936 glasovala za komuniste. Lucille je poskušala z nanizanko rešiti tudi svoj zakon z Desijem.
V Desilu Productions pa so nastale tudi druge nanizanke, med njimi: Make Room for Daddy, Our Miss Brooks, The Dick Van Dyke Show, The Andy Griffith Show, The Untouchables, I Spy, Star Trek in Mission: Impossible. 17. julija 1951 je le mesec dni pred 40. rojstnim dnem in po več splavih Lucy rodila deklico Lucie Desiree Arnaz. Leto in pol kasneje se je rodil tudi njen drugi otrok, sin Desiderio Alberto Arnaz IV. 4. maja 1960 se je par Arnaz Ball ločil. Kljub temu pa sta vse do Desijeve smrti leta 1986 ostala prijatelja.
Leta 1961 se je Lucille poročila s komikom Garyjem Mortonom, s katerim je bila poročena do svoje smrti. Po koncu I Love Lucy je Lucy nastopala v muzikalu Wildcat na Broadwayu, nato pa še v nekaj filmih. Bolj uspešna sta bila njena šova The Lucy Show (1962-1968) in Here's Lucy (1968-1974). Zadnja leta pred smrtjo se je Lucy le malo kazala v javnosti. Umrla je 26. aprila 1989 v Los Angelesu zaradi počene aorte. Stara je bila 77 let. Njeno truplo so kremirali in žaro pokopali na pokopališču Forest Lawn – Hollywood Hills Cemetery, a so jo kasneje prenesli v njen rojstni kraj.
Ostali dogodki na današnji dan ...
Leta 1221 je umrl španski duhovnik in svetnik sv. Dominik.
Leta 1458 je umrl Španec Alphonse de Borgia, bolj znan kot papež Kalist
III.
Leta 1504 se je rodil canterburijski nadškof Matthew Parker.
Leta 1766 se je rodil angleški kemik William Hyde Wollaston.
Leta 1776 se je rodil italijanski fizik Amadeo Avogadro.
Leta 1806 je z odstopom cesarja Franca II. prenehalo obstajati Sveto rimsko cesarstvo.
Leta 1825 so v Boliviji po osvobodilni vojni, ki je trajala od leta 1809
do 1824, razglasili neodvisnost. V 14. stoletju je bilo ozemlje Bolivije vključeno v inkovsko državo, ki so jo leta 1538 osvojili Španci. Bili so del perujskega podkraljestva, od leta 1776 pa del podkraljestva La Plata.
Leta 1861 si je Velika Britanija priključila Lagos, ki leži v današnji Nigeriji.
Leta 1881 se je rodil bakteriolog Alexander Fleming. Fleming je po naključju leta 1928 iz plesni pridobil penicilin. Na univerzi v Londonu je doštudiral medicino, med prvo svetovno vojno pa je služil kot kapetan v medicinskih vrstah kraljeve vojske. Prvi uspeh je dosegel z odkritjem poteina, imenovanega lizocim. Vse do začetka druge svetovne vojne odkritje ni imelo praktičnega pomena, šele v tem času so ga začeli uporabljati kot antibiotik za zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Penicilin je odkril tako, da je pri svojem raziskovalnem delu pustil kulturo stafilokokov nekaj dni nepokrito in jo je hotel zavreči. Takrat pa je opazil, da so se na njej naredili madeži plesni in okrog vsakega madeža se je bakterijska kolonija raztopila. Fleming je pesel izločil in ugotovil, da je pogin povzročila plesen Penicillium notatum, zelo podobna tisti, ki raste na starem kruhu. Nadaljeval je poskuse tudi na belih krvnih telescih. Alexander Fleming je leta 1945 prejel Nobelovo nagrado, umrl pa je leta 1955 v Londonu.
Leta 1890 je bila v newyorškem zaporu Auburn izvršena prva usmrtitev na električnem stolu.
Leta 1900 se je rodil ameriški podjetnik in filantrop Cecil Howard Green.
Leta 1902 se je rodil belgijski astronom Sylvain Julien Victor Arend.
Leta 1902 se je rodil ameriški gangster Arthur Flegenheimer, bolj znan kot Dutch Schultz.
Leta 1913 se je v Brest-Litovsku rodil izraelski politik Menahem Begin. Že kot študent je bil dejaven v militantnih judovskih organizacijah. Leta 1942 se je preselil v Palestino in bil med voditelji sionistične podtalne organizacije Irgun zvain leumi. Leta 1948 je postal vodja desno usmerjene stranke Herut – Svoboda. Od leta 1977 do 1983 je bil predsednik vlade. Skupaj z egiptovskim predsednikom Sadatom pa je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado za mir.
Leta 1914 je Avstro-Ogrska napovedala vojno Rusiji, Srbija pa Nemčiji.
Leta 1915 so britanske sile poskušale z bitko pri Sari Bairju še zadnjič osvojiti Galipoli.
Leta 1916 se je začela šesta soška ofenziva, ki se je končala 17. avgusta istega leta.
Leta 1922 se je rodil angleški podjetnik sir Frederick Alfred Laker.
Leta 1940 so Litva, Latvija in Estonija zaprosile za sprejem v ZSSR, s čimer so postale sovjetske republike v okviru te države.
Leta 1942 so Italijani v Sloveniji ustanovili Prostovoljno protikomunistično milico oziroma MVAC.
Leta 1945 je ameriško letalstvo zjutraj 700 metrov nad Hirošimo odvrglo prvo atomsko bombo. Po zaslepljujočem blisku se je razširila peklenska vročina, ki so jo spremljali siloviti premiki zraka. Ognjena krogla je planila proti nebu in se spremenila v orjaški oblak, ki se je kmalu izoblikoval v gobo iz plinov, pare in dima. Veter se je sprevrgel v vihar, ki je postal čedalje bolj vroč. V nekaj sekundah je bilo izbrisano vse mesto, v prah se je spremenilo 13 km2 veliko ozemlje od središča eksplozije. Po podatkih japonskega Rdečega križa je umrlo 245.000 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 150.000. Atomska bomba je bila posledica japonske zavrnitve ultimata, ki so na nanjo naslovile velesile. Ukaz je izdal ameriški predsednik Trumann, izvedbo pa so zaupali generalu Carlu Spaatzu.
Leta 1946 se je rodil južnokorejski predsednik Roh Mu Hjun.
Leta 1960 je Kuba nacionalizirala vse premoženje tujcev.
Leta 1961 se je z vesoljsko ladjo Vostok 2 v vesolje odpravil drugi sovjetski vesoljec German Titov, ki je Zemljo obkrožil sedemnajstkrat.
Leta 1962 je Jamajka postala neodvisna država.
Leta 1973 je umrl kubanski diktator Fulgencio Batista y Zaldívar.
Leta 1978 je umrl Italijan Giovanni Battista Enrico Antonio Maria Montini, bolj znan kot papež Pavel VI.
Leta 1979 je v Münchnu umrl Feodor Felix Konrad Linen, ki je raziskoval biosintezo maščobnih kislin. Leta 1964 je skupaj z Blochom prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Rodil se je 6. aprila 1911 v Münchnu.
Leta 1990 je Varnostni svet Organizacije Združenih narodov proti Iraku zaradi napada na Kuvajt uvedel embargo.
Leta 1991 je Tim Berners-Lee objavil prvo specifikacijo svetovnega spleta.
Leta 1996 je Nasa objavila, da meteorit ALH 84001, ki domnevno izvira iz Marsa, vsebuje dokaze o preprosti obliki življenja.
Leta 1997 je v strmoglavljenju korejskega letala na Guamu življenje izgubilo 228 ljudi.
Leta 2001 je ameriški predsednik George Walker Bush dobil prvo opozorilo o morebitnem bin Ladnovem napadu na ZDA.
Leta 2001 so na Marsu odkrili sledi največjega poplavnega sistema v Sončevem sistemu.
Leta 2002 je markiz de la Fayette (ki je pomagal v bojih za ameriško neodvisnost) postal častni državljan ZDA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje