se je v Somersbyju rodil angleški pesnik, tipični predstavnik viktorijanskega obdobja, lord Alfred Tennyson.

1825
so v Boliviji po osvobodilni vojni, ki je trajala od leta 1809 do 1824, razglasili neodvisnost. V 14. stoletju je bilo ozemlje današnje Bolivije vključeno v inkovsko državo, ki so jo leta 1538 osvojili Španci. Bili so del perujskega podkraljestva, od leta 1776 pa del podkraljestva La Plata.

1868
se je rodil francoski diplomat, pesnik, dramatik in esejist Paul Claudel, izrazit predstavnik katoliške obnove. Dogma, kult in mistika so temelj njegovega delovanja. Njegova lirika in lirično obarvane dramske pesnitve v svobodnem ritmu po zgledu biblijskega verza so hvalnica stvarjenju in božje milosti. Najbolj znana dela so: Satenasti Čeveljček, Zamenjava, Tkalec in Človek in njegovo hrepenenje. Umrl je leta 23. februarja 1955 v Parizu.

1871
je na Planini pri Postojni umrl slovenski pesnik, skladatelj in politik Miroslav Vilhar. V Ljubljani je obiskoval licej, na Dunaju in v Gradcu pa je študiral pravo. Nekaj časa je bil župan na Knežaku. Pesmi je objavljal v Novicah, Slovenski bčeli, Slovenskem glasniku, Napreju, zbirko Pesmi pa je izdal leta 1860. Kot skladatelj je bil samouk, objavil pa je 25 samospevov in 12 zborov ter 8 klavirskih skladb. Leta 1869 je na Kalcu organiziral tabor, na njem so zahtevali uresničitev zamisli o Zedinjeni Sloveniji. Rodil se je 7. septembra 1813 na Planini pri Postojni.

1881
se je rodil britanski bakteriolog Alexander Fleming, ki je leta 1928 po naključju odkril penicilin. Do odkritja je prišel tako, da je pri svojem raziskovalnem delu pustil kulturo stafilokokov nekaj dni nepokrito, ki jo je hotel zavreči. Takrat pa je opazil, da so se na njej naredili madeži plesni in okrog vsakega madeža se je bakterijska kolonija raztopila. Fleming je plesen izločil in ugotovil, da je pogin povzročila plesen Penicillium notatum, zelo podobna tisti, ki raste na starem kruhu. Nadaljeval je poskuse tudi na belih krvnih telescih. Na univerzi v Londonu je doštudiral medicino, med prvo svetovno vojno pa je služil kot kapetan v medicinskih vrstah kraljeve vojske. Prvi uspeh je dosegel z odkritjem proteina, imenovanega lizocim. Vse do začetka druge svetovne vojne odkritje ni imelo praktičnega pomena, šele v tem času so ga začeli uporabljati kot antibiotik za zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Alexander Fleming je umrl leta 1955 v Londonu.

1887
se je rodil slovenski književnik Gustav Strniša. Proslavil se je v delih za mladino, Lokvanj, Miška, Harmonikar Bincek.

1890
je bila izvršena prva usmrtitev na električnem stolu.

1905
je umrl pomembni slovenski slikar Anton Ažbe, izredno nadarjen pa tudi tehnično dobro izurjen.

1913
se je v Brest-Litovsku rodil izraelski politik Menahem Begin. Že kot študent je bil dejaven v militantnih judovskih organizacijah. Leta 1942 se je preselil v Palestino in bil med voditelji sionistične podtalne organizacije Irgun zvain leumi. Leta 1948 je postal vodja desno usmerjene stranke Herut – Svoboda. Od leta 1977 do 1983 je bil predsednik vlade. Skupaj z egiptovskim predsednikom Sadatom pa je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado za mir. Umrl je 9. marca 1992.

1914
je Avstro-Ogrska napovedala vojno Rusiji, Srbija pa Nemčiji.

1928
se je v Pittsburgu rodil ameriški slikar, filmski avtor in režiser Andy Warhol s pravim imenom Andrew Warhola. Sprva je bil reklamni grafik, sicer pa najvidnejši predstavnik poparta. Ustvarjal je slike v različnih grafičnih tehnikah, pretežno stereotipne vzorce uporabnih predmetov ali fotografije. Opozarjal je na estetsko praznino sodobne porabniške družbe. Umrl je 22. februarja 1987 v New Yorku.

1940
so Litva, Latvija in Estonija zaprosile za sprejem v ZSSR, s čimer so postale sovjetske republike v okviru te države.

1945
je 700 metrov nad središčem izbrisa Hirošime eksplodirala prva atomska bomba. Po zaslepljujočem blisku se je razširila peklenska vročina, ki so jo spremljali siloviti premiki zraka. Ognjena krogla je planila proti nebu in se spremenila v orjaški oblak, ki se je kmalu izoblikoval v gobo iz plinov, pare in dima.

Veter se je sprevrgel v vihar, ki je postal čedalje bolj vroč. V nekaj sekundah je bilo mesto poravnano s tlemi, v premeru deset kilometrov od središča eksplozije pa je le tu in tam ostala kaka ruševina. Po podatkih japonskega rdečega križa je umrlo 245.000 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 150.000. Atomska bomba je bila posledica Japonske zavrnitve ultimata, ki so ga nanjo naslovile velesile. Ukaz je izdal ameriški predsednik Trumann, izvedbo pa so zaupali generalu Carlu Spaatzu.

1946
je umrl grafik in slikar Vito Globočnik, ki se je kot samouk razvil v močnega ustvarjalca, zlasti v letih NOB-ja. V mapi linorezov Herrenvolk je upodobil pretresljive prizore okupatorjevega nasilja in vojnih strahot.

1961
se je z vesoljsko ladjo Vostok 2 v vesolje odpravil drugi sovjetski vesoljec German Titov, ki je Zemljo obkrožil sedemnajstkrat.

1979
je v Münchnu umrl Feodor Felix Linen, ki je raziskoval biosintezo maščobnih kislin. Leta 1964 je skupaj z Blochom prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Rodil se je 6. aprila 1911 v Münchnu.