Škofijo je ustanovil cesar Friderik III. Habsburški, 6. septembra 1462 pa jo je potrdil papež Pij II. Do reform Jožefa II. je imela poleg kranjskih tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V letih 1787 in 1807 je prvič postala sedež nadškofije in metropolije.

V nadškofijo je bila ponovno povzdignjena 22. novembra 1961, povzdignil jo je papež Janez XXIII., metropolija pa je postala leta 1968. Prvi slovenski metropolit je postal Jožef Pogačnik. Pod okrilje nadškofije spadata mariborsko-lavantinska in koprska škofija.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 963 je bil za papeža izbran Leon VIII.

Leta 1185 je umrl portugalski kralj Alfonz I.

Leta 1240 so Mongoli na čelu s kanom Batujem zavzeli Kijev.

Leta 1254 je bil v srednjeveških listinah Maribor prvič omenjen kot mesto. Prva listina ga sicer zazna že leta 1164.

Leta 1285 se je rodil kastiljski kralj Ferdinand IV.

Leta 1352 je umrl papež Klemen VI., s pravim imenom Pierre Roger. Rimskokatoliško cerkev je vodil iz Avignona.

Leta 1421 se je rodil angleški kralj Henrik VI.

Leta 1534 so Španci v Ekvadorju ustanovili mesto Quito.

Leta 1672 je umrl poljski kralj Ivan Kazimir.

Leta 1749 je umrl francosko-kanadski častnik, trgovec s krznom in raziskovalec Pierre Gaultier de Varennes, Sieur de La Vérendrye.

Leta 1774 je Marija Terezija uvedla splošno šolsko obveznost.

Leta 1790 se je ameriški kongres preselil iz New Yorka v Philadelphio.

Leta 1792 se je rodil nizozemski kralj William II.

Leta 1805 se je rodil francoski čarovnik Jean Eugene Robert - Houdin.

Leta 1834 je umrl pruski general Ludwig Adolf Wilhelm Freiherr von Lützow.

Leta 1865 so v ZDA ratificirali trinajsti amandma k ustavi, ki je prepovedal suženjstvo.

Leta 1877 je bil v Sloveniji na ljubljanski višji realki opravljen prvi poskus s telefonom.

Leta 1877 je prvič izšel časopis Washington Post.

Leta 1884 je bil v Washingtonu dokončan Washington Monument.

Leta 1889 je v New Orleansu umrl severnoameriški politik, vodja secesionističnega gibanja Jefferson Davis, prvi ter hkrati zadnji predsednik konfederiranih držav.

Leta 1892 je umrl nemški inženir in podjetnik Ernst Werner von Siemens.

Leta 1898 se je rodil švedski ekonomist in Nobelov nagrajenec Gunnar Myrdal.

Leta 1912 so Kitajci dobili volilno pravico. Volilni upravičenci so morali biti stari 21 let, imeti višješolsko izobrazbo in prikazati premoženje v vrednosti 500 dolarjev.

Leta 1917 je v eksploziji v Halifaxu, Nova Škotska, Kanada, umrlo več kot 1.900 ljudi. Eksplozija je uničila skoraj polovico mesta.

Leta 1920 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec George Porter.

Leta 1921 je bila ustanovljena Svobodna irska država. Včlanjena je bila v Društvo narodov z lastno valuto, financami, carino in vojsko.

Leta 1922 je kralj Jurij V. končal več stoletij trajajoče spore o samostojnosti Irske, tako da je dokončno razdelil irski otok na samostojni južni del in severni del, združen z Anglijo.

Leta 1938 sta Francija in Nemčija podpisali sporazum o nedotakljivosti meja, leto kasneje pa je Francija z Nemci stopila v vojno.

Leta 1945 so zavezniki v Trstu za določen čas prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika.

Leta 1947 so na Floridi ustanovili nacionalni park Everglades.

Leta 1972 so izstrelili Apollo 17. To je bil zadnji polet na Luno iz serije Apollo.

Leta 1976 je v argentinskem mestu Mercedes umrl 27. brazilski predsednik João Belchior Marques Goulart, ki je bil predsednik Brazilije od 7. septembra 1961 do 1. aprila 1964.

Goulart se je rodil 1. marca 1918 v São Borji v zvezni državi Rio Grande do Sul.

Leta 1978 je na referendumu Španija potrdila ustavo, ki velja še danes.

Leta 1989 je na šoli École Polytechnique v Montrealu moški ubil 14 mladenk.

Leta 1991 je umrl angleški ekonomist in Nobelov nagrajenec Richard Stone.

Leta 1997 je rusko transportno letalo Antonov AN-124 treščilo v stanovanjski kompleks v bližini Irkutska v Sibiriji. Umrlo je 67 ljudi.

Leta 2003 je umrl gvatemalski predsednik Carlos Manuel Arana Osorio.

6. decembra praznuje sveti Nikolaj (Miklavž), kar je splošno ime za zgodovinsko osebnost svetega Nikolaja iz Mire. Nikolaj je živel v četrtem stoletju v bizantinski pokrajini Liciji, sedanji Turčiji, in je skrivaj obdaroval ljudi.