Rodil se je 22. marca 1918 indijanskima staršema, ki sta delala na plantaži sladkorja. Obiskoval je Kraljičin kolidž v Georgetownu, kasneje pa je študiral na univerzi Howard, na šoli za zobozdravnike v Washingtonu in na Severozahodni univerzi v Chicagu.

V začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil domov. Zaradi neznosnih razmer v državi je leta 1950 ustanovil ljudsko napredno stranko skupaj s Forbesom Burnhamom. Še pred tem je bil leta 1947 izvoljen v kolonialno zakonodajno telo.

Leta 1953 je zmagal na volitvah, a so ga iz oblasti odstranile ZDA in CIA, saj naj bi bil povezan z Rusi. Po 133 dneh vladavine je odstopil s premierskega položaja, Velika Britanija a je ukinila ustavo in izbrala svojo oblast. Jaganovo gibanje pa je bilo v Georgetownu med letoma 1954 in 1957 prepovedano.

Leta 1992 je bil po 28 letih v opoziciji izvoljen za predsednika na prvih svobodnih volitvah po osamosvojitvi. Manj kot pet let kasneje je umrl v svoji predsedniški pisarni. Med predsednikovanjem je želel oživiti svojo stranko in posodobiti izobraževalni sistem ter infrastrukturo v državi. Proti koncu življenja pa je želel tudi uvesti kapitalizem v državo.

Leta 1943 se je poročil z Janet Rosenberg, nekdanjo članico stranke komunistične mladine. V zakonu sta se jima rodila dva otroka - Nadira in Cheddi mlajši. Tudi žena je bila političarka, tako je bila od leta 1997 do 1999 premierka države.

V prestolnici so odprli muzej, posvečen življenju in delu Cheddija Jagana, v katerem je tudi popolna replika njegove predsedniške pisarne. Poleg politike se jeJagan ukvarjal tudi s pisanjem političnih publikacij, med njimi so tudi Forbidden Freedom: The Story of British Guiana, The West On Trial: My Fight for Guyana's Freedom in The USA in South America.

Leta 1950 je v Parizu umrl francoski politik in predsednik med letoma 1932 in 1940, Albert Lebrun.

Rodil se je 29. 8. 1871 v kmečki družni v kraju Mercy-le-Haut.

Obiskoval je šoli École Polytechnique in École des Mines, obe pa je končal kot najboljši v razredu. Po končanem šolanju se je zaposlil kot rudarski inženir, najprej v Vesoulu, nato pa še v Nancyju. Z 29. leti je opustil rudarsko poklicno pot in vstopil v politiko.

Kot član levo usmerjene Republikanske stranke je leta 1900 dobil sedež v francoskem parlamentu. Med letoma 1911 in 1914 je deloval kot minister za kolonije, med letoma 1917 in 1919 pa kot minister za osvobojene regije. Leta 1920 je bil kot član Demokratične zveze izvoljen v francoski senat, ki mu je v letih 1931 in 1932 tudi predsedoval.

Po atentatu na takratnega predsednika Paula Doumerja (6. maja 1932) je bil Lebrun izvoljen za predsednika države. Leta 1939 je bil izvoljen še drugič. Vedno je znal ugoditi zahtevam vseh političnih struj, kot tak pa je imel precej šibek vpliv in je 10. julija 1940 sprejel nemške pogoje za francosko kapitulacijo. Potem je predsedniško funkcijo prevzel Philippe Pétain (čeprav Lebrun uradno ni odstopil).

15. julija je zbežal v Vizille, a so ga 27. avgusta 1943 Nemci, ki so takrat zasedli regijo, zajeli in ga zaprli v grad Itter na Tirolskem.

10. oktobra so mu zaradi slabega zdravstvenega stanja dovolili, da se vrne v Vizille, kjer pa je kljub temu ostal pod neprestanim nemškim nadzorstvom.

9. avgusta 1944, ko so zavezniške sile ponovno vzpostavile francosko vlado, se je Lebrun sešel s Charlesom de Gaullom in priznal njegovo vlado. Takrat je izjavil, da s predsedniškega položaja ni uradno odstopil zato, ker takrat zaradi razpustitve parlamenta ni bilo nikogar, ki bi njegovo odstopno izjavo odobril.

Po vojni se je upokojil in 6. marca zaradi pljučnice umrl v Parizu.

Leta 1447 je bil za papeža izvoljen Nikolaj V., s pravim imenom Tomaso Parentucelli. Umrl je leta 1455.

Leta 1460 je bil podpisan sporazum v Alcašovasu, s katerim se je Portugalska odpovedala Kanarskim otokom, ki jih je dala Kastilji, ta pa se je odpovedala zahtevam po Zahodni Afriki.

Leta 1521 je Ferdinand Magellan odkril Guam.

Leta 1754 je umrl angleški premier Henry Pelham.

Leta 1812 se je rodil ameriški izdelovalec ur Aaron Lufkin Dennison.

Leta 1836 je tri tisoč mehiških vojakov po 13 dneh premagalo 189 teksaških prostovoljcev v bitki pri Alamu. V bitki je umrl tudi znani ameriški lovec in stezosledec David »Davy« Crocket.

Leta 1861 se je rodil Samuel Franklin Cody, ki je v letih 1901-1903 izpopolnil zmaja za dviganje ljudi za pomorsko in vojaško opazovanje.

Leta 1869 je Dimitrij Mendelejev prvič pokazal periodični sistem ruski kemijski družbi.

Leta 1882 se je srbski vojvoda Milan Obrenović imenoval za kralja.

Leta 1899 je podjetje Bayer registriralo aspirin kot blagovno znamko.

Leta 1899 je umrla 24-letna havajska princesa Victoria Kaiulani.

Leta 1900 je umrl nemški inženir Gottlieb Daimler, ki je prvi razvil avtomobilski bencinski motor z visokimi obrati.

Leta 1901 so v Bremnu poskusili ubiti nemškega cesarja Wilhelma II.

Leta 1926 se je rodil ameriški ekonomist Alan Greenspan.

Leta 1937 se je rodila ruska vesoljka Valentina Tereškova.

Leta 1940 je bilo med Finci in Rusi podpisano premirje med t. i. zimsko vojno.

Leta 1945 je prva ameriška brigada zasedla Köln, naslednjega dne pa še nepoškodovan most pri Remagenu.

Leta 1946 je bila ustanovljena šesta ameriška flota, ki naj bi bila dejavna v Sredozemlju.

Leta 1949 se je rodil pakistanski premier Šaukat Aziz.

Leta 1950 je umrl francoski predsednik Albert Lebrun.

Leta 1951 se je začelo sojenje Ethel in Juliusu Rosenbergu.

Leta 1953 je Georgi Maksimilianovič Malenkov nasledil Stalina na mestu premierja in prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze.

Leta 1957 je nekdanja britanska kolonija Zlata obala postala neodvisna država Gana.

Leta 1957 je Izrael umaknil svoje čete iz polotoka Sinaj.

Leta 1964 je umrl grški kralj Pavel, nasledil ga je Konstantin II.

Leta 1975 sta se Irak in Iran dogovorila glede prepira o meji.

Leta 1984 se je začela 12-mesečna stavka v britanski premogovni industriji.

Leta 1987 se je 90 sekund po izplutju iz belgijskega pristanišča Zeebrugge potopil angleški trajekt M/S Herald of Free Enterprise. Namenjen je bil v angleški Dover, umrlo pa je 193 ljudi.

Leta 1992 se je začel širiti računalniški virus Michelangelo.

Leta 1994 so na referendumu v Moldaviji izglasovali, da se ne bodo znova združili z Romunijo.

Leta 1997 je umrl gvajanski predsednik Cheddi Jagan.

Leta 1997 je umrl jamajški premier Michael Manley.

Leta 2005 je umrl nemško-ameriški fizik, ki je leta 1967 prejel Nobelovo nagrado, Hans Albrecht Bethe.