Rodil se je kot Claus Georg Wilhelm Otto Friedrich Gerd von Amsberg 6. septembra 1926 na družinskem posestvu v bližini mesta Hitzacker.

Njegova starša sta bila Claus Felix Friedrich Leopold Gabriel Archim Julius August von Amsberg in Gösta Julie Adelheid Marion Marie, baronica von dem Bussche-Haddenhausen. Njegov oče je bil od leta 1928 do druge svetovne vojne upravitelj ogromnega posestva v Tanzaniji.

Claus in njegovih šest sestra je odraščalo na gradu njegovih starih staršev na Spodnjem Saškem, med letoma 1936 in 1938 pa je obiskoval šolo v Tanzaniji. Bil je član Hitlerjeve mladine in Deutsches Jungvolka. Med letoma 1938 in 1942 je obiskoval Baltenschule Misdroy. Leta 1944 je bil vpoklican v Wehrmacht, in sicer v 90. Panzergrenadier Division. Marca 1945 so ga poslali v Italijo, a so ga Američani kmalu zajeli pri Meran-Meranu, tako da Claus ni sodeloval v nobeni bitki.

Po repatriaciji je končal šolo v Lüneburgu in študiral pravo v Hamburgu. Nato se je pridružil nemškim diplomatom in delal v Santo Domingu ter na Slonokoščeni obali. V 60. letih so ga premestili v Bonn.

Claus in Beatrix sta se spoznala na predporočni zabavi princese Tatjane von Sayn-Wittgenstein-Berleburg in princa Moritza von Hesseja poleti leta 1964. Velik del nizozemskega ljudstva ni bil zadovoljen, da je Beatrixin zaročenec Nemec, veliko jih je med poročnimi slovesnostmi tudi protestiralo. Par se je poročil 10. marca 1966.

Počasi je prebivalstvo Clausa sprejelo, zadnja leta svojega življenja pa je veljal za enega najbolj priljubljenih članov kraljeve družine in to predvsem zaradi njegovega zavzemanja za ljudi, predvsem iz tretjega sveta, prijaznosti in skromnosti.

V zakonu so se kraljevskemu paru rodili trije otroci: princ Willem-Alexander (rojen 27. aprila 1967), princ Johan-Friso (rojen 25. septembra 1968) in princ Constantijn (rojen 11. oktobra 1969).

Claus je trpel zaradi več zdravstvenih tegob, med njimi depresijo, rakom in Parkinsonovo boleznijo. Po dolgi bolezni je 6. oktobra 2002 umrl. Balzamirano truplo so pokopali v družinski grobnici v Delftu 15. oktobra.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 105 pr. n. št. so imeli Cimbri v bitki pri Arausiu hude izgube, v spopadu jih je premagala rimska vojska pod vodstvom Malliusa Maximusa.

Leta 891 je bil za papeža izbran Formoz.

Leta 1014 je bolgarski kralj Samuel dobil srčni napad ob pogledu na svojo oslepelo vojsko. Samuel je čez dva dni umrl. Po obsežnem uporu proti Bizantincem je leta 976 nastala t. i. Samuelova država. Središče upora je bilo v okolici Prespe in Ohrida. Potem ko je bizantinski prestol zasedel Vasilij II., se je kmalu začel pripravljati na pohod na Samuela. V začetku 11. stoletja se je Vasilij II. pripravljal na boj v mnogo ugodnejših razmerah. Zlomil je odpor svojega plemstva in zavaroval vzhodne meje. V štiriletnih bojih je Samuel izgubil skoraj polovico svojega ozemlja. Poslednji boj je bil pri gori Belasici blizu Strumice leta 1014. Ker je Vasilij II. po tej zmagi zaman skušal osvojiti Strumico, je ukazal oslepiti okoli 14.000 Samuelovih vojakov. Tako izmaličene vojake je poslal k Samuelu.

Leta 1289 se je rodil Venčeslav III. Bohemski.

Leta 1459 se je rodil nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf Martin Behaim.

Leta 1582 današnji dan zaradi uvedbe gregorijanskega koledarja ni obstajal v Italiji, v Španiji, na Poljskem in na Portugalskem.

Leta 1641 se je rodil nizozemski raziskovalec Matthijs Quast.

Leta 1644 se je rodila Elizabeta Francoska, žena kralja Filipa IV. Španskega.

Leta 1661 se je rodil sedmi guru sikhov Guru Har Rai.

Leta 1773 se je rodil francoski kralj Ludvik-Filip.

Leta 1784 se je rodil francoski matematik in inženir Pierre Charles Francois Dupin.

Leta 1803 se je rodil nemški fizik in vremenoslovec Heinrich Wilhelm Dove (umrl je leta 1879).

Leta 1846 se je rodil ameriški inženir in izumitelj George Westinghouse. Umrl je leta 1914.

Leta 1849 se je rodil grški proizvajalec orožja Basileios Zacharias, bolj znan kot Basil Zaharoff.

Leta 1884 je bil v Newportu na Rhode Islandu ustanovljen kolidž ameriške vojaške mornarice.

Leta 1889 je izumitelj Thomas Alva Edison predstavil svoj najnovejši izum - prvi snemalni filmski aparat, ki ga je patentiral že dve leti prej.

Leta 1903 je prvič zasedalo vrhovno sodišče v Avstraliji.

Leta 1903 se je rodil irski fizik in Nobelov nagrajenec Ernest Walton.

Leta 1908 je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino.

Leta 1914 se je rodil norveški raziskovalec Thor Heyerdahl.

Leta 1918 je bil ustanovljen narodni svet Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Zagrebu.

Leta 1928 je Čankajšek postal predsednik Republike Kitajske.

Leta 1930 se je rodil sirski predsednik Hafez Al Asad.

Leta 1931 se je rodil italijanski fizik Riccardo Giacconi, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1939 je Adolf Hitler Združenemu kraljestvu predlagal mirovni načrt.

Leta 1939 so se nemški vojski vdale še zadnji poljski vojaki.

Leta 1942 so na Mokrcu ustanovili narodnoosvobodilno brigado Ljuba Šercerja.

Leta 1944 je Rdeča armada prodrla na Madžarsko.

Leta 1945 se je rodil brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva.

Leta 1948 je bil predstavljen Citroënov avtomobil 2CV, pri nas znan kot »spaček«.

Leta 1955 je letalo DC-4 letalskega prevoznika United Airlines strmoglavilo v Medicine Bow Peaku v ameriški zvezni državi Wyoming. V strmoglavljenju je umrlo 66 ljudi.

Leta 1966 so v Združenih državah Amerike mamilo LSD označili za nelegalno.

Leta 1973 se je z napadom Egipta in Sirije na Izrael začela četrta vojna na Bližnjem vzhodu, tako imenovana jomkipurska vojna. Trajala je do 22. oktobra, ko je bil na predlog varnostnega sveta sprejet sklep o ustavitvi ognja.

Leta 1976 je zaradi sabotaže pri vzletu iz letališča v Bridgetownu, Barbados, strmoglavilo letalo Cubana Flight 455.

Leta 1976 je kitajski premier Hua Guofeng izdal ukaz, da je treba Tolpo štirih in vse njihove privržence aretirati. S tem se je končala kulturna revolucija na Kitajskem.

Leta 1978 sta se Anni-Frid "Frida" Lyngstad in Benny Andersson, člana znane švedske popskupine ABBA, poročila.

Leta 1981 je bil v Kairu ubit egiptovski predsednik Anvar Sadat (tudi Anvar El Sadat, Mohamed Anvar El Sadat).

Leta 1984 je umrl ameriški paleontolog George Gaylord Simpson.

Leta 1995 so znanstveniki odkrili, da ima velika zvezda 51 Pegasi, ki je del sozvezdja Pegaz, planet, ki kroži okrog zvezde. Sicer pa je 51 Pegasi in sozvezdje Pegaz od Zemlje oddaljeno 47,9 svetlobnih let.

Leta 2000 je odstopil Slobodan Milošević.

Leta 2002 je bil v vodah Jemna zbombandiran francoski naftni tanker.