Leta 1927 pa so odprli Most miru čez Niagaro med mestoma Fort Erie in Buffalo.

Niagarski slapovi (angleško Niagara Falls) so skupina slapov na reki Niagari v vzhodni Severni Ameriki, ki razmejuje Združene države Amerike in Kanado.

Trije ločeni slapovi, ki sestavljajo skupino, se imenujejo: Podkvasti slapovi (Horseshoe Falls; včasih tudi Kanadski slapovi), Ameriški slapovi (American Falls) in Slapovi nevestine tančice (Bridal Veil Falls), ki so najmanjši od vseh treh slapov. Niagarski slapovi sicer niso izjemno visoki, vendar so zelo široki in predstavljajo najbolj vodnate slapove Severne Amerike.

Slapovi slovijo po svoji lepoti, obenem pa so pomemben vir hidroelektrične energije in izziv pri ohranjevanju neokrnjene narave. So priljubljena turistična točka že več kot stoletje in so razdeljeni nad mesti Niagara Falls v ameriški zvezni državi New York ter Niagara Falls v kanadski provinci Ontario.

Prvo hidroelektrarno na Niagari je zgradil Nikola Tesla. To je bila prva večja elektrarna, ki je proizvajala izmenični električni tok. Na otoku Goat Island (Kozji otok) sredi reke Niagara, v bližini slapov in bivše hidroelektrarne, so Američani postavili spomenik Nikoli Tesli (delo hrvaškega kiparja Frana Kršinića).

Niagarski slapovi so od vedno privlačili tudi različne pustolovce in kaskaderje, ti so jih prečkali po napeti vrvi, ali pa so se po slapovih spustili v sodovih. Sicer pa ime Niagara izhaja iz irokeške besede, ki pomeni »grmenje voda«.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1679 so ladjo Le Griffon prenesli na gornji del Niagarskih slapov, tako da je postala prva ladja, ki je zaplula v preostanek Velikih jezer.

Leta 1779 se je rodil nemški geograf Carl Ritter.

Leta 1789 je bilo ustanovljeno vojno ministrstvo ZDA.

Leta 1794 so sekmetje iz pensilvanijske doline Monoghaela uprli zaradi zveznega davka na alkoholne pijače.

Leta 1802 se je rodil švicarsko-ruski kemik in zdravnik Germain Henri Hess.

Leta 1816 je Simón Bolívar v bitki pri kraju Boyacá premagal Špance.

Leta 1834 je umrl francoski izumitelj Joseph-Marie Jacquard.

Leta 1848 je umrl švedski kemik Jons Jacob Berzellius. Uvedel je kemijske simbole, odkril je elementa selen in litij, določil pa je tudi atomske mase številnim elementom. Rodil se je 20. avgusta 1779.

Leta 1855 je umrl mehiški predsednik Mariano Arista.

Leta 1863 se je rodil italijanski zdravnik Scipione Riva-Rocci.

Leta 1864 je umrl slovenski fotograf in izumitelj Janez Avguštin Puhar.

Leta 1868 se je rodil ruski ekonomist poljskega rodu Ladislaus Josephovich Bortkiewicz.

Leta 1876 se je rodil ameriški astronom John August Anderson.

Leta 1876 se je rodila plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari s pravim imenom Margareetha Geertruida Zelle, ki so jo 15. oktobra leta 1917 razrili Francozi in jo ustrelili. Rodila se je na Nizozemskem in si nadela ime Mata Hari, kar pomeni Oko jutra. Med vojno je ljubimkala s pomembnimi vojaškimi osebnostmi obeh vojskujočih se strani in se okoristila s tem, da je skrivnosti, ki jo ji jih zaupali prvi, prodajala drugim.

Leta 1895 je potem, ko so dele znanega Aljaževega stolpa znosili na vrh Triglava, Belec s svojimi pomočniki postavil in utrdil v petih urah. Stolp je bil visok 1,90 metra, imel je štiri okenca, v njem so bili 3 stolčki, vpisna knjiga, kuhalnih na špirit in Triglavska panorama slikarja Pernharta. Stolp je bil opremljen tudi s telegrafom in je bila mogoča komunikacija s Kredarico in Dovjem.

Leta 1904 se je rodil ameriški politolog in diplomat Ralph Johnson Bunche, ki je leta 1971 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1912 sta Rusija in Japonska podpisali sporazum, s katerim sta si razdelili interesna območja v Mongoliji in Mandžuriji.

Leta 1917 se je rodil ameriški ornitolog in molekularni biolog Charles Sibley.

Leta 1928 se je rodil ameriški čarovnik Randall James Hamilton Zwinge, bolj znan kot James Randi.

Leta 1940 si je Tretji rajh priključil Alzacijo in Loreno k svojemu ozemlju.

Leta 1940 se je rodil belgijski premier Jean-Luc Dehaene.

Leta 1942 so se ameriški marinci izkrcali na otoku Guadalcanal (Salomonovi otoki), kar je pomenilo prvi ameriški napad v 2. svetovni vojni.

Leta 1945 se je v Beogradu začelo tretje zasedanje protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije.To telo se je tri dni pozneje preimenovalo v ljudsko skupščino Demokratične federativne Jugoslavije, ki je pripravila volitve, ustavodajno skupščino in razglasitev nove države.

Leta 1947 se je Heyerdahlov splav Kon-Tiki po plovbi čez Tihi ocean raztreščil poleg otoka Raroia in tako dokazal, da je bila takšna plovba mogoča že v prazgodovini.

Leta 1949 se je rodil libanonski politik Valid Džumblat.

Leta 1959 so v Nasi izstrelili vesoljsko sondo Explorer 6.

Leta 1960 je Slonokoščena obala postala neodvisna država.

Leta 1960 je Fidel Castro prepovedal vse cerkvene oddaje na radiu in televiziji, ker je katoliška cerkev obsodila komunizem na Kubi.

Leta 1964 je ameriški kongres sprejel tonkinško resolucijo, ki je dala predsedniku pravico, da se vmeša v jugovzhodni azijski prostor oziroma v Vietnam, po incidentu v Tonkinškem zalivu je prišlo do vietnamske vojne.

Leta 1964 je umrl ameriški astronom Earl Charles Slipher.

Leta 1976 se je sonda Viking 2 vtirila v orbito okoli Marsa.

Leta 1990 je ANC (Afriški narodni kongres) napovedal konec 29-letnega gverilskega boja proti beli nadvladi.

Leta 1998 je v napadih na veleposlaništvi ZDA v Nairobiju (Kenija) in Dar es Salamu (Tanzanija) umrlo 224 ljudi.