Modra zastava z 12 zvezdami je simbol EU. Foto: EPA
Modra zastava z 12 zvezdami je simbol EU. Foto: EPA
Evropski parlament
Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu. Foto: RTV SLO
Evropsko sodišče
Sporazum o EU je bil sklenjen v Maastrichtu, kjer ima sedež tudi Evropsko sodišče.
Thomas More
Thomas More je tudi avtor Utopije.
Papež Julij III.
Papež Julij III. je vladal do leta 1555.
Emile Zola
Emile Zola velja za enega utemeljiteljev naturalizma.
V Švici so ženske smele na volišča šele leta 1971. Foto: RTV SLO
Josef Mengele
Mengele je eden najrazvpitejših nacističnih zločincev. Foto: EPA
Jean Bertrand Aristide
Aristide je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik Haitija. Foto: EPA

Moto EU-ja je In varietate concordia (Enotnost je različnost), himna pa je Oda radosti. Glavno mesto Evropske unije je Bruselj, parlament zaseda v Strasbourgu, izvršna veja je v Bruslju, administrativna pa v Luksemburgu.

Uradni jeziki so češčina, danščina, nizozemščina, angleščina, estonščina, finščina, francoščina, nemščina, grščina, madžarščina, irščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, malteščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, španščina, švedščina in slovenščina. Delovni jeziki so angleščina, francoščina in nemščina.

EU je nadnacionalna konfederacija. Po velikosti je sedma država sveta. Meri 3.976.372 kvadratnih kilometrov. Je tretja država sveta po številu prebivalstva. Ima 459.500.000 prebivalcev, gostota prebivalstva na kvadratni kilometer pa je 115,6 človeka. Denarna enota je evro, v nekaterih državah v Uniji pa imajo svojo nacionalno enoto. EU leži v treh časovnih pasovih.

Trenutno jo sestavlja 25 držav članic, leta 2007 pa se ji bosta pridružili še Romunija in Bolgarija. Evropska unija je nastala kot posledica prejšnjih povezav med evropskimi državami. Prva taka povezava je nastala leta 1951. Njene najpomembnejše inštitucije so: Svet EU-ja, Evropska komisija, Evropski parlament in Evropsko sodišče.

Sama Evropska unija meji na 20 držav na kopnem in po morju na 31 držav. Leta 1952 so ustanovne članice s podpisom pariškega sporazuma ustanovile Evropsko zvezo za jeklo in premog. To so bili Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Leta 1973 so se jim pridružile Danska, Irska in Velika Britanija, leta 1981 je v Unijo vstopila Grčija, pet let kasneje še Španija in Portugalska. Leta 1990 je Vzhodna Nemčija po združitvi z Zahodno Nemčijo avtomatično postala del EU-ja. Pet let kasneje so se Evropski uniji pridružile Avstrija, Finska in Švedska. Leta

2004 pa je bila največja širitev Unije. Vanjo so vstopili Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Leta 1985 je Grenlandija izstopila iz Unije. EU-ju naj bi se – če bosta izpolnili pogoje – pridružili še Romunija in Bolgarija.

Tudi Turčija je začela pogajanja za vstop v EU, a analitiki predvidevajo, da država ne bo postala članica zveze pred letom 2015, saj ima preveč nerešenih vprašanj. Hrvaška naj bi se Uniji pridružila leta 2010. Uradna kandidatka za vstop v EU je decembra 2005 postala Makedonija.


Leta 457 je Leon I. postal bizantinski vladar.

Leta 1102 se je rodila angleška princesa Matilda, žena svetorimskega cesarja Henrika V.

Leta 1301 je Edvard Caernarvonski (kasneje angleški kralj Edvard II.) postal prvi angleški princ, imenovan waleški princ.

Leta 1317 je umrl clermontski grof Robert, francoski ustanovitelj vladarske hiše de Bourbon.

Leta 1478 se je v Londonu rodil angleški državnik in humanist Thomas More, ki so ga 6. 7. 1535 zaradi nasprotovanja suprematski prisegi, po kateri je kralj tudi poglavar angleške cerkve, obsodili na smrt in ga obglavili.

Leta 1550 je bil za papeža izvoljen Gian Maria del Monte oziroma Giovan Maria Giocci. Prevzel je ime Julij III. Vladal je do leta 1555.

Leta 1613 je ruska državna skupščina (zemski sabor) izvolila šestnajstletnega neknežjega bojarja Mihaila Fjodoroviča Romanova za novega carja, prvega vladarja iz vladarske hiše rodbine Romanovih.

Leta 1626 je umrl bavarski vojvoda Viljem V.

Leta 1693 se je rodila ruska carica Ana.

Leta 1842 je v bitki pri Debre Taborju Ras Ali Alula, regent cesarstva Etiopija, premagal vojaškega poveljnika Wubeja Haileja Maryama iz Semiena.

Leta 1863 se je ladja HMS Orpheus potopila v bližini Aucklanda. Umrlo je 189 ljudi.

Leta 1867 se je habsburška monarhija preoblikovala v Avstro-Ogrsko.

Leta 1870 se je rodil avstrijski psiholog Alfred Adler.

Leta 1878 je umrl papež Pij IX., s pravim imenom Giovanni Maria Mastai Ferretti Vladal je od leta 1846. Nasledil ga je Leon XIII.

Leta 1898 se je začelo sojenje pisatelju Emilu Zolaju zaradi objave pisma Obtožujem!.

Leta 1900 je bila ustanovljena angleška laburistična stranka.

Leta 1904 je požar v Baltimoru, ameriška zvezna država Maryland, v 30 urah uničil 1.500 stavb.

Leta 1905 se je rodil švedski psiholog in Nobelov nagrajenec Ulf von Euler.

Leta 1906 se je rodil kitajski vladar Puji.

Leta 1914 se je rodil španski morilec Ramón Mercader, ki je umoril Leva Trockega.

Leta 1937 je umrl ameriški državnik in diplomat, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir, Elihu Root.

Leta 1962 se je v posarskem premogovniku Völkingen v tedanjem ZRN-ju zgodila ena največjih rudarskih nesreč. V njej je umrlo 293 rudarjev.

Leta 1962 je ameriška vlada prepovedala uvažanje kubanskih izdelkov. Prav tako so prepovedali izvoz izdelkov na Kubo.

Leta 1967 je v požaru, ki je zajel restavracijo v Montgomeryju, ameriška zvezna država Alabama, umrlo 25 ljudi.

Leta 1967 je ameriška vojska v Vietnamu prvič uporabila herbicid agent orange.

Leta 1971 so v eni najrazvitejših držav sveta, Švici, ženske dobile volilno pravico. Dvajset let kasneje so volilno pravico podelili vsem državljanom Švice, ki so dopolnili 18 let.

Leta 1974 je Grenada postala neodvisna država.

Leta 1977 je Sovjetska zveza izstrelila vesoljsko plovilo sojuz 24.

Leta 1979 je umrl nacistični vojni kriminalec Josef Mengele.

Leta 1984 sta vesoljca Bruce McCandless II. in Robert L. Stewart izvedla prvi sprehod v vesolju, ne da bi bila privezana.

Leta 1985 je pesem New York, New York postala uradna himna mesta New York.

Leta 1986 je po 28-letni vladavini družine Duvalier predsednik Jean-Claude Duvalier pobegnil s Haitija.

Leta 1990 se je centralni komite sovjetske komunistične partije strinjal z razdelitvijo moči v državi.

Leta 1991 je prisegel prvi demokratično izvoljeni predsednik Haitija, Jean-Bertrand Aristide.

Leta 1991 je IRA z možnarjem obstreljevala rezidenco premierja Velike Britanije, 10 Downing Street, medtem ko je tam zasedala vlada.

Leta 1992 so države članice v Maastrichtu sklenile sporazum o Evropski uniji. Ta je stopnja v procesu integracije Evrope, uradno je začela veljati 29. oktobra 1993 na posebnem vrhu Evropske Unije ob ratifikaciji maastrichtskih sporazumov. V njih se zavezuje, da bo upoštevala demokratična, socialna in federativna načela in načelo subsidiarnosti.

Leta 1999 je umrl jordanski kralj Husein. Na čelu Jordanije je bil od leta 1952. V arabsko-izraelskem sporu je na začetku 80. let skušal iskati politično rešitev. Nasledil ga je njegov sin, prestolonaslednik Abdulah.

Leta 2003 je Nasa še zadnjič vzpostavila stik s plovilom pioneer 10.