Valižanskega princa so po poroki poslali v grad Ludlow, ki je bil na meji z Walesom. Tam naj bi Arthur, ki ga je spremljala Catherine, predsedoval valižanskemu zboru. Nekaj mesecev kasneje sta oba zbolela za boleznijo, ki je morila v deželi.

Catherine je skoraj umrla, ko pa se je pozdravila, so ji povedali, da je njen mož bolezni podlegel in da je vdova. Catherine je pričala, da sta bila takrat z možem še premlada in v zakonu nista uživala. Papež Julij II. je zakon razveljavil, Catherine pa se nato lahko poročila z mlajšim bratom svojega nekdanjega moža Henrikom VIII.

Poročila se nista vse do leta 1509, ko je Henrik nasledil prestol. S Catherine sta se poročila 11. junija, 24. junija pa je bil Henrik okronan za kralja. Catherine je bila med ljudmi zelo cenjena, tako da je leta 1513 lahko celo vladala kot regentinja, medtem ko je Henrik tega leta napadal Francijo. Henrik naj bi se s Catherine poročil na očetovo željo. Zakon je bil srečen, čeprav je Henrik ves čas varal svojo ženo. Po 18 letih zakona ga je zaskrbelo, ker še ni imel moškega dediča, Catherine pa se je bližala obdobju menopavze.

Zaskrbljujoče vprašanje moškega potomca
Njun prvi otrok se je rodil leta 1510, a je bil mrtvorojen. Leta 1511 se je rodil princ Henrik, vojvoda Cornwallski, ki pa je živel le 52 dni. Nato je Catherine splavila, zatem pa se je v zakonu rodil sin, ki prav tako ni dolgo živel. 18. februarja 1516 se je v palači Placentia v Greenwichu rodila hčerka, ki so jo poimenovali Mary (kasneje angleška kraljica Mary I.). Dve leti kasneje je Catherine znova splavila. Moški dedič pa je bil za Henrika VIII. zelo pomemben, saj je bila dinastija Tudor zelo mlada in bi bila njena legitimnost vprašlijva, če ne bi imel moškega potomca.

Do takrat ni še nobena kraljica uspešno vodila države, še vedno pa so se v Angliji spominjali vojne za prestol. Henrik je imel ta čas že veliko ljubic, saj Catherine ni bila niti psihično niti fizično sposobna, da bi še enkrat zanosila. Ker ni imel moškega potomca, je Henrik menil, da je njegov zakon preklet in se je pri svojem mišljenju skliceval na dva verza iz tretje Mojzesove knjige, ki pravita, da tisti, ki se bo poročil z ženo svojega brata, ne bo imel otrok. Odločil se je, da bo verjel, da se mu je Catherine zlagala, da njen zakon z Arthurjem ni bil nikoli konzumiran.

Papeža prosila za razveljavitev
Zato je leta 1527 prosil papeža Klementa VII., naj zakon razveljavi. Papež je čakal kar sedem let, preden se je odločil. Julija 1531 se je Henrik po 24 letih zakona ločil od žene in se januarja 1533 skrivoma poročil z eno od dvornih dam njegove žene, z Anne Boleyn. Anne je bila sestra ene od njegovih prejšnjih ljubic.

23. maja istega leta je canterburyjski nadškof Thomas Cranmer na kraljevo zahtevo razveljavil prvi zakon, do takrat pa je bil kralj bigamist. Catherina ni sprejela dejstva, da je ločena, zato je kralja tožila in tožbo izgubila. Ločili so jo od hčerke, ki je edina od šestih otrok preživela. Mary so razglasili za nezakonsko. Poslali so jo v enega od gradov, kjer je živela v skromnih razmerah.

Umrla je za rakom
Sama nikoli ni priznavala ločitve in se je še pod svoje zadnje pismo podpisala kot Catherine, kraljica. Umrla je za rakom na gradu Kimbolton. Pokopali so jo v katedrali Peterborough kot princeso Dowager of Wales, in ne kot kraljico. Henrik se ni udeležil pogreba, pa tudi hčerka, princesa Mary, ni smela priti. Čeprav je bila prva od šestih žena Henrika VIII., je bila Catherine z njim poročena najdlje (24 let) in dlje kot vseh drugih pet žena skupaj.

Po Anne Boleyn se je Henrik poročil z Jane Seymour, nato je prišla na vrsto Anne of Cleves, za njo je bila Henrikova žena Catherine Howard. Šesta žena Henrika VIII. pa je bila Catherine Parr.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1325 je Alfonso IV. postal portugalski kralj.

Leta 1502 se je rodil Ugo Bouncompagno, ki je bil leta 1572 izvoljen za papeža in je ob izvolitvi prevzel ime Gregor XIII. Papež Gregor XIII. je reformiral koledar, ki se po njem imenuje gregorijanski koledar. Umrl je leta 1585.

Leta 1528 se je rodila navarska kraljica Jeanne d'Albret.

Leta 1558 je francoska vojska zavzela Calais, zadnjo angleško postojanko v kontinentalni Evropi.

Leta 1566 je bil za papeža izvoljen Pij V. Njegovo ime je bilo Antonio Ghislieri. Vladal je do leta 1572, ko ga je nasledil Gregor XIII.

Leta 1598 je umrl ruski car Fjodor I.

Leta 1610 je Galileo Galilei prvič opazoval štiri največje Jupitrove lune, ki jih je poimenoval Galilejeve lune.

Leta 1647 se je rodil Wilhelm Ludwig, vojvoda Württembergški.

Leta 1730 je umrl islandski zgodovinar Árni Magnússon.

Leta 1768 se je rodil neapeljski kralj Joseph Bonaparte.

Leta 1785 sta Francoz Jean-Pierre Blanchard in Američan John Jeffries z balonom prepotovala pot od angleškega Dovra do francoskega Calaisa.

Leta 1794 se je rodil nemški kemik Eilhardt Mitscherlich, ki je odkril izometrijo, pojav dveh ali več kemijskih spojin, ki imajo podobno sestavo in strukturo in kristalizirajo v enaki obliki.

Leta 1789 je George Washington zmagal na prvih predsedniških volitvah v ZDA.

Leta 1800 se je rodil 13. predsednik Združenih držav Amerike Millard Fillmore.

Leta 1325 je Alfonso IV. postal portugalski kralj.

Leta 1502 se je rodil Ugo Bouncompagno, ki je bil leta 1572 izvoljen za papeža in je ob izvolitvi prevzel ime Gregor XIII. Papež Gregor XIII. je reformiral koledar, ki se po njem imenuje gregorijanski koledar. Umrl je leta 1585.

Leta 1528 se je rodila navarska kraljica Jeanne d'Albret.

Leta 1558 je francoska vojska zavzela Calais, zadnjo angleško postojanko v kontinentalni Evropi.

Leta 1566 je bil za papeža izvoljen Pij V. Njegovo ime je bilo Antonio Ghislieri. Vladal je do leta 1572, ko ga je nasledil Gregor XIII.

Leta 1598 je umrl ruski car Fjodor I.

Leta 1610 je Galileo Galilei prvič opazoval štiri največje Jupitrove lune, ki jih je poimenoval Galilejeve lune.

Leta 1647 se je rodil Wilhelm Ludwig, vojvoda Württembergški.

Leta 1730 je umrl islandski zgodovinar Árni Magnússon.

Leta 1768 se je rodil neapeljski kralj Joseph Bonaparte.

Leta 1785 sta Francoz Jean-Pierre Blanchard in Američan John Jeffries z balonom prepotovala pot od angleškega Dovra do francoskega Calaisa.

Leta 1794 se je rodil nemški kemik Eilhardt Mitscherlich, ki je odkril izometrijo, pojav dveh ali več kemijskih spojin, ki imajo podobno sestavo in strukturo in kristalizirajo v enaki obliki.

Leta 1789 je George Washington zmagal na prvih predsedniških volitvah v ZDA.

Leta 1800 se je rodil 13. predsednik Združenih držav Amerike Millard Fillmore.

Leta 1834 se je rodil Philipp Reis. Reis je naredil prvi aparat za prenos glasov z elektromagnetnimi valovi, ki ga je predstavil 26. 10. 1861 v društvu fizikov v Frankfurtu.

Leta 1834 se je rodil ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev.

Leta 1873 se je rodil ameriški podjetnik madžarskega rodu Adolph Zukor.

Leta 1893 je na Dunaju umrl slovenski fizik Jožef Štefan, ki je odkril zakon o sevanju toplote, s pomočjo katerega je lahko določil temperaturo Sonca.

Leta 1901 so iz zapora izpustili Alferda Packerja, ki je za zapahi preživel 18 let. Obsojen je bil kanibalizma.

Leta 1904 so ustanovili poseben klic v težavah COD, ki so ga dve leti kasneje zamenjali za SOS.

Leta 1907 je 300 delavcev Koroške železarske družbe stavkalo v Borovljah zaradi nizkih mezd.

Leta 1911 so v Trstu Slovenci dosegli revizijo popisa prebivalstva iz leta 1910.

Leta 1918 je Nemčija premaknila 75.000 vojakov iz vzhodne na zahodno fronto.

Leta 1920 je umrl prvi avstralski premier Edmund Barton.

Leta 1927 je bil vzpostavljen prvi mednarodni klic med New Yorkom in Londonom.

Leta 1941 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec John E. Walker.

Leta 1942 je bil ustanovljen bataljon Ljuba Šercerja.

Leta 1943 je umrl znanstvenik Nikola Tesla, eden največjih svetovnih umov in raziskovalcev v elektrotehniki.

Leta 1953 je ameriški predsednik Harry Truman sporočil, da so v ZDA izdelali vodikovo bombo.

Leta 1959 so ZDA priznale novo kubansko vlado, ki jo je sestavil Fidel Castro.

Leta 1972 so britanski rudarji začeli splošno stavko, ki se je je udeležilo okoli 28.000 rudarjev. To je bila prva stavka po letu 1926.

Leta 1975 so se članice organizacije OPEC strinjale, da podražijo surovo nafto za deset odstotkov.

Leta 1979 so v Kambodži, potem ko so vietnamske čete zasedle prestolnico Phnom Penh, odstavili predsednika Pola Pota in njegove Rdeče kmere.

Leta 1980 je ameriški predsednik Jimmy Carter odobril posojilo v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev, da bi se korporacija Chrysler rešila dolgov.

Leta 1984 je umrl francoski fizik in Nobelov nagrajenec Alfred Kastler.

Leta 1984 je Brunej postal šesta članica organizacije ASEAN.

Leta 1989 je umrl japonski cesar Hirohito, ki je bil leta 1926 okronan kot Jošihitov naslednik. Nasledil ga je Akihito.

Leta 1990 so v Italiji zaradi varnostnih razlogov za javnost zaprli stolp v Pisi.

Leta 1996 je ZDA prizadel eden najhujših snežnih viharjev v vsej zgodovini. V vzhodnih državah je umrlo več kot 100 ljudi.

Leta 1998 je umrl švicarski kemik hrvaškega rodu in Nobelov nagrajenec Vladimir Prelog.

Leta 1999 se je začel postopek proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu v zadevi Lewinsky. se je rodil Philipp Reis. Reis je naredil prvi aparat za prenos glasov z elektromagnetnimi valovi, ki ga je predstavil 26. 10. 1861 v društvu fizikov v Frankfurtu.