Leta 1963 je maturiral na znani rimskokatoliški gimnaziji za dečke na Dunaju, imenovani Schottengymnasium. Nato je začel študirati na dunajski univerzi, na kateri je leta 1968 doktoriral iz prava.

Med letoma 1968 in 1975 je bil sekretar parlamentarne skupine avstrijske ljudske stranke ÖVP, od leta 1975 do 1991 pa je bil generalni sekretar avstrijske poslovne federacije, podorganizacije krščansko-demokratske ljudske stranke.

24. aprila 1989 je postal minister za gospodarstvo v vladi kanclerja Franza Vranitzkega iz SPÖ-ja (avstrijske social-demokratske stranke). Na kongresu ÖVP-ja 22. aprila 1995 so ga izvolili za predsednika stranke. 4. maja je prisegel kot podkancler in federalni minister za zunanje zadeve v četrti vladi, ki jo je sestavil Vranitzky. Enak položaj je zasedal v peti vladi Vranitzkega, pa tudi ko je vlado prevzel Viktor Klima 28. januarja 1997. Na njem je bil do 4. februarja 2000, ko je prisegel kot avstrijski kancler.

28. februarja 2003 je po volitvah, na katerih je stranka zmagala le za las, znova postal kancler. V prvi polovici leta 2006 pa je Schüssel tudi predsedujoči EU-ju. Na tem položaju je 1. januarja nasledil britanskega premierja Tonyja Blaira. Za Avstrijo bo vodenje EU-ja prevzela Finska. O njegovem zasebnem življenju je le malo znanega. Wolfgang je poročen in ima dva otroka, z družino pa živi na Dunaju. Sicer tudi počitnice najraje preživlja doma, v Alpah, kjer rad pleza. Med drugim pa igra več glasbenih inštrumentov, tudi klavir.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1099 so križarji prispeli do Jeruzalema, ga 10. junija napadli in 15. junija zasedli .

Leta 1494 so španski in portugalski odposlanci na srečanju v Tordesillasu potrdili razmejitev med imperijema na 46 stopinj in 30 minut zahodno od Greenwicha.

Leta 1502 se je rodil papež Gregor XIII., ki je najbolj znan po tem, da je reformiral koledar. Po njem se koledar, ki je v uporabil od leta 1582, imenuje gregorijanski.

Leta 1654 je bil Ludvik XIV. okronan za francoskega kralja.

Leta 1776 je Richard Henry Lee iz Virginie v kongresu predstavil resolucijo, v kateri je predlagal deklaracijo o neodvisnosti..

Leta 1778 se je v Londonu rodil George Bryan "Beau" Brummel, eden najbolj slavnih angleških gizdalinov. Bil je dober prijatelj kralja Georgea IV. Vse svoje bogastvo in hkrati s tem tudi svoje kraljeve prijatelje je izgubil zaradi kockanja. Pred upniki je pobegnil v Caen v Francijo, kjer je zaradi dolgov pristal v zaporu in umrl v zavodu za duševno bolne.

Leta 1811 se je na Škotskem rodil porodničar James Young Simpson, ki je prvi uporabil kloroform pri operacijah.

Leta 1832 je azijska kolera, ki so jo irski priseljenci prinesli v Québec, zahtevala okoli 6000 žrtev.

Leta 1840 je umrl pruski kralj Friderik Viljem III.

Leta 1862 so Velika Britanija in ZDA sklenile sporazum o prizadevanju za odpravo suženjstva po vsem svetu.

Leta 1863 so Francozi vkorakali v glavno mesto Mehike Ciudad de México.

Leta 1864 so republikanci po treh letih ameriške državljanske vojne nominirali Abrahama Lincolna za drugi predsedniški mandat.

Leta 1866 je umrl Seattle, poglavar indijanskih plemen Suquamish in Duwamish.

Leta 1879 se je rodil danski polarni raziskovalec Knut Rasmussen. Posvetil se je raziskovanju Grenlandije. Ustanovil je polarno postajo Thule, od koder je v letih 1912 do 1932 organiziral sedem odprav v notranjost Grenlandije in v kanadsko Arktiko. Potoval je s pasjo vprego od Hudsonovega zaliva do Beringovega preliva. Proučeval je tudi življenje Eskimov. Umrl je 21. decembra 1933 v Kobenhavnu.

Leta 1896 se je rodil ameriški fizik in kemik Robert Mulliken, ki je za svoje delo v kemiji leta 1966 prejel Nobelovo nagrado. Znan je tudi po tem, da je sodeloval pri razvoju atomske bombe.

Leta 1896 se je v Kapsvaru rodil madžarski komunist in politik Imre Nagy, eden od voditeljev zadušenega upora leta 1956 na Madžarskem. Sovjetske enote so ga odpeljale v Romunijo, kjer so ga po tajnem postopku 16. junija 1958 usmrtili. Na Madžarskem so ga rehabilitirali leta 1990.

Leta 1905 je Norveška razglasila prekinitev zveze s Švedsko. Norveški parlament je enostransko razglasil neodvisnost od Švedske, danskega princa Karla pa razglasil za norveškega kralja Haakona Sedmega.

Leta 1914 so odprli Panamski prekop. Američani so prekop začeli graditi leta 1904, pri gradnji pa je sodelovalo več deset tisoč delavcev. Za gradnjo so porabili 350 milijonov ameriških dolarjev. Do 31. decembra 1999 so s prekopom upravljali Američani, tega dne pa so upravo predali Panamcem. Panamski prekop povezuje Atlantski in Tihi ocean.

Leta 1929 je Vatikan s podpisom lateranske pogodbe postal suverena država. Pogodbo sta podpisala papež Pij XI. in v imenu italijanskega kralja Victorja Emanuela III. premier Benito Mussolini.

Leta 1940 so se norveški kralj Håkon VII., kronski princ Olaf in norveška vlada iz Tromsøja umaknili v London.

Leta 1941 so Nemci iz Slovenske Bistrice odpeljali prvi transport štajerskih Slovencev v Srbijo.

Leta 1942 so se Japonci izkrcali na Aleutskih otokih.

Leta 1942 se je končala bitka za Midway, ki je v drugi svetovni vojni predstavljala prelomnico. Japonci so doživeli svoj prvi poraz na morju v zgodovini. Njihova dolga, veličastna pomorska ofenziva je bila s tem končana.

Leta 1944 so bili belgijski kralj Leopold III. in njegova družina deportirani v tretji rajh.

Leta 1945 se je norveški kralj Håkon VII. vrnil v Oslo.

Leta 1948 je Edvard Beneš odstopil z mesta češkoslovaškega predsednika, da mu ne bi bilo treba podpisati komunistične ustave.

Leta 1965 je vrhovno zvezno sodišče ZDA v zadevi Griswold proti Connecticutu razsodilo, da so vsi zakoni, ki preprečujejo kontracepcijo neustavni, saj kršijo pravico do zasebnosti.

Leta 1975 so Združene države Amerike opustile še zadnje letalsko oporišče, ki so ga imele na Tajvanu.

Leta 1981 so izraelska letala uničila iraški jedrski reaktor Osirak.

Leta 1989 je surinamski DC-8 strmoglavil blizu letališča v Paramaribu, v nesreči je umrlo 168 ljudi.

Leta 1992 je bil v Jurovskem Dolu pri Lenartu v še vedno neraziskanem atentatu umorjen Ivan Kramberger, posebnež in dobrotnik iz Negove. Na volitvah se je potegoval za mesto predsednika predsedstva skupaj s še tremi kandidati: Markom Demšarjem, Milanom Kučanom in Jožetom Pučnikom. Prejel je kar 18,5 odstotka glasov volivcev.