Svojo politično pot je začel kot član raziskovalnega inštituta stranke CDA in kot svetovalec mesta Amstelveen.

Pozneje je postal izredni profesor na univerzi Vrije Universiteit v Amsterdamu. Balkenende je bil prvič izvoljen v Tweede Kamer (spodnji dom) nizozemskega parlamenta 19. maja 1998, ko je bil CDA še v opoziciji. Postal je predstavnik CDA-ja za finančne zadeve in dejavnejši v socialnih zadevah, pravu in notranji politiki.

Potegoval se je za zmanjšanje javnega dolga tujim državam in za javne finance. Za predsednika CDA-ja je bil izvoljen 1. oktobra 2001.

Na položaju je nasledil Jaapa de Hoopa Schefferja. Na volitvah leta 2002 je stranka dobila večino glasov in 3. julija je kraljica Beatrix vprašala Balkenendeja, ali bi sestavil novo vlado. Njegov prvi vladni kabinet je znan pod imenom Balkenende I, na oblasti pa se je obdržal le 86 dni. Po volitvah leta 2003 je sestvil novo vlado, znano kot Balkenende II.

Njegove glavne smernice so postale reforma nizozemske javne uprave, zmanjšanje kriminala v državi, zaostrena priseljenska politika in korenito zmanjšanje državnih izdatkov. Trenutno živi z ženo Bianco in hčerko Amelie v mestu Capelle an den Ijssel.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 558 se je v Istanbulu porušila Hagia Sofia. Cesar Justinjan I. je takoj odredil ponovno gradnjo.

Leta 973 je umrl svetorimski cesar Otto I.

Leta 1274 je v Franciji potekal drugi lyonski koncil, na katerem so odločili, kako bodo volili papeže.

Leta 1429 je Ivana Orleanska vodila napad Francozov na angleška mostišča na južni strani reke Loare.

Leta 1682 je umrl ruski car Feodor III.

Leta 1697 je zgorel stockholmski kraljevi dvorec.

Leta 1832 so z londonskim sporazumom Grčijo priznali za neodvisno. Bavarski princ Otto von Wittelsbach pa je postal kralj nove države.

Leta 1840 je mesto Natchez v ameriški zvezni državi Misisipi prizadel tornado, v katerem je umrlo 317 ljudi. Ta tornado velja za drugi najbolj smrtonosni tornado v ameriški zgodovini.

Leta 1847 se je rodil angleški premier Archibald Primrose.

Leta 1895 je v Sankt Petersburgu ruski znanstvenik Aleksander Stepanovič Popov prikazal ruski znanstveni srenji svoj izum – prvi radijski sprejemnik.

Leta 1915 je nemška podmornica ob južni irski obali torpedirala britansko potniško ladjo Lusitanio. Utonilo je okoli 1.198 potnikov, med katerimi je bilo 128 Američanov. Nemci so v spomin na potopitev Lusitanie skovali posebno medaljo.

Leta 1919 se je rodila argentinska političarka Eva Maria Peron, imenovana tudi Evita. Politično dejavna je postala po vzponu svojega moža Juana Perona. Njen vzpon na oblast je bil bliskovit. Prizadevala si je za revne. Umrla je za rakom, in sicer 26. julija 1952, ko je bila stara komaj 33 let.

Leta 1939 se je rodil kanadski kemik in Nobelov nagrajenec Sidney Altman.

Leta 1939 se je rodil nekdanji nizozemski premier Ruud Lubbers.

Leta 1945 je kapitulirala nacistična Nemčija. Brezpogojno kapitulacijo so podpisali šele naslednji dan. Po tem datumu so se brezciljno upirale samo še posamezne nemške enote.

Leta 1946 so na Japonskem ustanovili podjetje Tokyo Telecommunications Engineering, ki so ga kasneje preimenovali Sony. Sprva je bilo v podjetju zaposlenih 20 ljudi.

Leta 1948 so med kongresom v Haagu ustanovili Svet Evrope.

Leta 1952 je Geoffrey W. A. Dummer prvič objavil zamisel integriranega vezja, osnovo sodobnih računalnikov.

Leta 1954 so vietnamske sile francosko vojsko v Dien Bien Fuju močno stisnile in ga osvojile.

Leta 1964 je v kalifornijskem San Ramonu strmoglavilo letalo Fairchild F-27. Umrlo je vseh 44 ljudi na krovu. Kasneje sta črni skrinjici razkrili, da sta bila pilot in kopilot ustreljena. Ubil ju je neki samomorilski potnik.

Leta 1974 je odstopil kancler Zahodne Nemčije Willy Brandt.

Leta 1992 je prvič vzletel raketoplan Endeavour.

Leta 1998 je podjetje Mercedes-Benz kupilo podjetje Chrysler za 40 milijard dolarjev. Ustnovili so združeno podjetje, ki so ga poimenovali DaimlerChrysler. Ta združitev velja za največjo industrijsko združitev v zgodovini.

Leta 1998 je umrl južnoafriški fizik in Nobelov nagrajenec Allan McLeod Cormack.

Leta 1999 je papež Janez Pavel II. kot prvi papež v zgodovini obiskal pretežno ortodoksno Romunijo.

Leta 1999 je bilo v Natovih napadih na Jugoslavijo zadeto kitajsko veleposlaništvo. Pri bombardiranju so trije ljudje umrli, 20 pa je bilo ranjenih.

Leta 2002 je letalo MD-82 kitajske družbe China Southern Airlines strmoglavilo v Rumeno morje. Umrlo je 112 ljudi.