Leta 1960 je diplomiral na kolidžu Swarthmore, štiri leta pozneje pa je doktoriral na univerzi Rockefeller. Pri 37 letih je dobil Nobelovo nagrado za odkritje, kako se ribonukleinska kislina (RNK) spremeni v deoksiribonukleinsko kislino (DNK).

To odkritje je pomembno tudi zato, ker razkriva, kako se retrovirusi, kot je HIV, razmnožujejo. Še vedno je delal na MIT-u v Baltimoru, ko je ustanovil Inštitut za biomedicinske raziskave Whitehead.

Znan je tudi po svoji vlogi v aferi, v kateri so on in še nekaj imunologov objavili znanstveno razpravo, v kateri je bilo opisanih nekaj poskusov, ki jih raziskovalka Margot O'Toole ni mogla ponoviti. Obtožila jih je, da so poneverili podatke. Na koncu je Baltimore raziskavo preklical, dr. Imanishi Kari pa ne. Zato jo je kongres leta 1991 obsodil na desetletno neprejemanje državnih sredstev za raziskave.

Tega leta je Baltimore moral odstopiti kot predsednik univerze Rockefeller, z mesta, na katerega so ga imenovali le leto dni prej. Baltimore ima velik vpliv na ameriško državno politiko glede raziskav DNK-ja in epidemije aidsa.

Leta 1997 je postal predsednik Kalifornijskega inštituta za tehnologijo. Poleg tega je član uredniškega odbora Encyclopædie Britannice.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 322 pr. n. št. je umrl grški filozof Aristotel.

Leta 161 je umrl rimski cesar Antonij Pij, nasledila sta ga Mark Avrelij in Lucij Ver.

Leta 1274 je umrl Tomaž Akvinski, italijanski filozof, ki je antično znanost povezal z mišljenjem Zahoda, posvetne vrednote in verske vsebine pa zlil v eno.

Leta 1671 se je rodil škotski upornik in izobčenec Robert McGregor, bolj znan kot Rob Roy.

Leta 1724 je umrl papež Inocenc XIII., s pravim imenom Michael Angelo Conti. Rodil se je leta 1655, papež pa je postal leta 1721.

Leta 1765 se je rodil francoski izumitelj Joseph Nicephore Niepce, eden pionirjev fotografije. Umrl je leta 1833.

Leta 1792 se je rodil britanski astronom John Frederick Herschel. Umrl je leta 1871.

Leta 1799 je Napoleon s svojo vojsko zavzel Jafo in Palestino. Njegova vojska pa je ubila več kot 2.000 albanskih ujetnikov.

Leta 1827 je v angleškem Chesiru bodoči politik kolonije Nova Zelandija Edward Gibbon Wakefield ugrabil bogato dedinjo Ellen Turner.

Leta 1850 se je rodil češki politik in učenjak, prvi predsednik Češkoslovaške republike, Tomaš Garrigue Masaryk.

Leta 1857 se je rodil avstrijski nevrolog in Nobelov nagrajenec Julius Wagner Jauregg.

Leta 1876 je Alexander Graham Bell prejel patent za napravo, ki jo je poimenoval telefon.

Leta 1912 je Roald Amundsen objavil, da je njegova ekspedicija južni tečaj. Odprava je tja prispela 14. decembra 1911.

Leta 1926 so prvič vzpostavili medcelinsko telefonsko zvezo med New Yorkom in Londonom.

Leta 1932 je umrl francoski državnik, prejemnik Nobelove nagrade za mir, Aristide Briand.

Leta 1936 se je po versajskih omejitvah, ki so bile določene ob končani prvi svetovni vojni, Adolf Hitler odločil za samovoljno zasedbo demilitariziranega Porenja.

Leta 1945 je maršal Tito na podlagi t. i. sporazuma Tito-Šubašić ustanovil enotno vlado Demokratične federativne Jugoslavije in začasno enotno vlado Demokratične federativne Jugoslavije.

Leta 1950 je Sovjetska zveza objavila, da Klaus Fuchs ni delal kot sovjetski vohun na Zahodu.

Leta 1952 je umrl indijski guru Paramahansa Jogananda.

Leta 1954 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec Otto Diels.

Leta 1965 so v Selmi, ameriška zvezna država Alabama, vojaki nasilno razbili skupino 600 ljudi, ki so protestirali zaradi človekovih pravic. Dogodek so posnele tudi televizijske kamere, televizije pa so ga predvajale pod imenom krvava nedelja.

Leta 1965 je v Vietnam prišlo prvih 3.500 marincev.

Leta 1995 je umrl nemški biolog in Nobelov nagrajenec Georges J. F. Kohler.

Leta 1996 je bil ustanovljen prvi demokratično izvoljen palestinski parlament.

Leta 1997 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Edward Mills Purcell.

Leta 2005 so na množičnem protestu pred narodno skupščino v Kuvajtu ženske zase zahtevale volilno pravico.