Bila je najljubša nečakinja in krščenka Theodora Roosevelta, ki ji je bil kot nadomestni oče. Po smrti staršev je mlado Anno Eleanor vzgajala njena babica po materini strani, Mary Ludlow Hall. Družina ni marala dekleta, pa tudi njena bodoča tašča Sara Delano Roosevelt ni bila zadovoljna, da si je Franklin za ženo izbral oddaljeno sestrično, saj ni bila tako lepa in bogata, kot je Sara želela.

Na koncu se je nesrečne mladenke usmilil striček Ted, s katerim je živela. Njegova sestra Anna Cowels je Anno opogumila, da se je ta odločila za šolanje v Londonu, v Allenswoodu, kjer je bila med letoma 1899 in 1902. Takoj po povratku v ZDA se je zbližala s Franklinom, ki ji je začel dvoriti. Novembra 1903 sta se zaročila, zaradi njegove matere pa sta morala poroko prestaviti za 16 mesecev. Sara je upala, da si bo sin premislil, zato ga je poslala na potovanje.

17. marca 1905 se je par poročil, Sara pa se ni nehala vmešavati v njuno življenje. Izbrala je hišo, v kateri sta živela, jo opremila in najela služabnike. Franklinu in Eleanor se je v zakonu rodilo šest otrok: Anna Eleanor mlajša, James, Franklin Delano mlajši (1909-1909), Elliott, Franklin Delano mlajši in John Aspinwall.

Ko je bil leta 1933 Franklin izvoljen za predsednika, se je razgledana in izobražena Eleanor začela ukvarjati s politiko. Promovirala je njegov načrt “New Deal” in državljanske pravice. Sicer pa Eleanor v zakonu ni bila srečna, saj jo je njen mož varal, pa tudi sama naj bi imela ljubezensko razmerje s prijateljico Loreno Hickok. Po njegovi smrti leta 1945 se je zavzemala za človekove pravice, med drugim je bila tudi vodja komiteja za človekove pravice pri OZN, ki je sestavila in odobrila Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah.

Predsednik Truman je Rooseveltovo imenoval za prvo damo sveta, in jo na ta način počastil za njeno zavzemanje za človekove pravice. Vse do svoje smrti je bila Eleanor aktivna v politiki, nasprotovala pa je sprejetju amandmaja o enakosti moških in žensk v ameriškem kongresu. Leta 1960 je Eleanor zbolela za anemijo, med zdravljenjem pa je zbolela še za tuberkulozo kostnega mozga. Umrla je v svojem stanovanju na Manhattnu, pokopali so jo 10. novembra 1962 poleg moža v newyorškem Hyde Parku.

Leta 1598 se je rodil je Francisco de Zurbaran, vodilni predstavnik španskega baročnega slikarstva. Baročni mojster je bil dvorni slikar Filipa IV. Umrl je 1664.

Leta 1781 je španska inkvizicija zadnjič uprizorila javni sežig na grmadi v Sevilli.

Leta 1867 se je rodila znamenita znanstvenica poljskega rodu Marie Curie Sklodowska. Francoska kemičarka in fizičarka je skupaj z možem Pierrom raziskovala radioaktivnost. Odkrila je radioaktivna elementa polonij in radij. Leta 1903 je skupaj z možem prejela Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1911 pa za kemijo. Do leta 1981 so uporabljali curie kot mersko enoto za radioaktivno sevanje.

Leta 1879 se je rodil ruski revolucionar Leon Trocki.

Leta 1913 se je v Mondovi v Alžiriji rodil pisatelj Albert Camus. V esejih Sizifov mit, Uporni človek, dramah Kaligula, Nesporazum, v romanih in novelah Tujec in Kuga je prikazoval bivanje kot absurd. Za roman Kuga je dobil tudi veliko nagrado kritike in mnogi ga imajo za eno največjih povojnih francoskih del. Zavračal je meščanska moralna merila. Izhod je iskal v prenovljenem humanizmu, ki naj temelji na uporu, akciji in solidarnosti. Leta 1957 je dobil Nobelovo nagrado. Leta 1960 je umrl v avtomobilski nesreči.

Leta 1917 se je v Rusiji začela velika oktobrska revolucija. Kljub resnim pomislekom mnogih boljševikov je Lenin vztrajal, da je oblast treba prevzeti z revolucijo. Delavci in vojaki so v Sankt Peterburgu zavzeli najpomembnejše točke v mestu in dan pozneje je padel tudi Zimski dvorec, kjer je bila začasna vlada. V Smolnem se je zbral vseruski kongres sovjetov in pod Leninovim vodstvom sestavil prvo sovjetsko vlado in svet ljudskih komisarjev. Druge radikalne skupine so protestirale, ker so boljševiki postavili novo vlado, saj so bili šibki. Na levici so bili močnejši od njih eserji – socialni revolucionarji, pa tudi sicer so jih neposredno ogrožali domači in tuji nasprotniki.

Leta 1929 so v New Yorku odprli Metropolitanski muzej umetnosti (MOMA).

Leta 1944 se je pri Petrovi vasi v Beli krajini med preizkušanjem zavezniškega orožja smrtno ponesrečil narodni heroj Franc Rozman - Stane.

Leta 1944 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt na volitvah premagal republikanca Thomasa E. Deweya in postal edini predsednik ZDA, ki je ki je bil izvoljen štirikrat.

Leta 1972 je ameriški predsednik Richard Nixon drugič zmagal na predsedniških volitvah.

Leta 1980 je umrl ameriški igralec Steve McQueen. Igral je v filmih Veličastnih sedem, Peklenska stolpnica, Metulj, Afera Thomasa Crowna in mnogih drugih.

Leta 1998 se je na Zemljo po devetih dneh bivanja v vesolju vrnil najstrejši astronavt John Glenn.

Leta 2002 so v Iranu prepovedali oglaševanje ameriških izdelkov.