Med prvo svetovno vojno so se starši znova selili, tokrat na Nizozemsko, Niels je svojo mladost preživel v Rotterdamu.

Po dveh letih študija fizike na univerzi v Leidnu se je preselil v Koebnhavn in spremenil smer študija v medicino in leta 1951 diplomiral na temo požrešnosti protiteles. Med letoma 1943 in 1956 je delal kot raziskovalec na danskem nacionalnem inštitutu za serume in v tem času tudi izdelal teorijo o ustanavljanju protiteles.

Sam Jerne je pravil, da je svojo idejo o tem dobil med kolesarjenjem po Langebroju in Koebenhavnu. Teorija o ustanavljanju protiteles mu je prinesla mednarodno priznanje in leta 1956 je Jerne dobil službo pri WHO-ju v Ženevi.

Pri WHO-ju je bil vodja sekcije za biološke standarde in imunologijo. Na tem položaju je bil šest let, nato pa se je preselil v ZDA, na univerzo v Pittsburghu, kjer je od leta 1962 do 1966 delal kot profesor za mikrobiologijo, bil pa je tudi vodja oddelka za mikrobiologijo na tej univerzi. Poleg tega je od leta 1962 naprej delal za WHO kot član strokovnega posvetovalnega odbora za imunologijo.

Leta 1964 se je poročil z Alexandro, s katero je po upokojitvi živel v Avignonu. Leta 1966 se je preselil nazaj v Evropo in prevzel mesto profesorja za eksperimentalno terapijo na univerzi Johanna Wolfganga Goetheja v Frankfurtu.

Že čez tri leta se je znova selil, tokrat v švicarski Basel, kjer je bil imenovan na mesto direktorja baselskega inštituta za imunologijo. Na tem mestu je bil vse do svoje upokojitve leta 1980. Leta 1984 je prejel Nobelovo nagrado za medicino, ki si jo je delil z Georgesom J. F. Köhlerjem in Césarjem Milsteinom.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 3761 pr. n. št. se je začela doba modernega hebrejskega koledarja.

Leta 336 je umrl papež Marko.

Leta 1513 so španske čete pod vodstvom Ramona de Cardona pri bitki v La Motti premagale Benečane.

Leta 1571 je Združeno ladjevje krščanskih držav v bitki pri Lepantu premagalo Turke. Sulejmanovi nasledniki so imeli raje razkošno življenje kot bojne pohode, zato moči svoje države niso mogli ohraniti.

Leta 1582 na današnji dan zaradi uvedbe gregorijanskega koledarja ni obstajal v Italiji, Španiji, na Poljskem in Portugalskem.

Leta 1637 je umrl vojvoda Victor Amadeus I. Savojski.

Leta 1708 je umrl deseti in hkrati zadnji guru sikhov Guru Gobind Singh.

Leta 1776 se je ruski prestolonaslednik princ Pavel poročil s Sophie Marie Dorotheo Württemberško.

Leta 1816 je Washington, prvi parnik z dvema palubama, priplul v New Orleans.

Leta 1840 je Willem II. postal nizozemski kralj.

Leta 1841 se je rodil črnogorski kralj Nikolaj I.

Leta 1879 sta Nemčija in Avstro-Ogrska ustanovili dvozvezo.

Leta 1885 se je rodil slavni danski fizik Niels Bohr. Leta 1922 je za svoja raziskovanja na področju jedrske fizike dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1886 je Španija ukinila suženjstvo na Kubi.

Leta 1897 se je rodil ameriški temnopolti vodja muslimanov Elijah Muhammad.

Leta 1900 se je rodil visoki častnik nemške nacistične vojske in voditelj SS-a Heinrich Himmler.

Leta 1908 se je Kreta uprla nadvladi Otomanskega cesarstva in se združila z Grčijo.

Leta 1912 se je odprla borza v Helsinkih.

Leta 1919 je bila ustanovljena nizozemska letalska družba KLM. To je najstarejša družba na svetu, ki deluje pod istim imenom, kot ga je imela ob ustanovitvi.

Leta 1928 je bil Herbert Clark Hoover izvoljen za 31. predsednika ZDA.

Leta 1931 se je rodil južnoafriški anglikanski nadškof Desmond Mpilo Tutu.

Leta 1940 je Nemčija napadla Romunijo.

Leta 1943 so japonski vojaki ubili 100 ameriških ujetnikov na otoku Wake.

Leta 1943 je Rdeča armada prodrla do Dnepra.

Leta 1944 so vzhodne arabske države podpisale aleksandrijski sporazum.

Leta 1949 so ustanovili Nemško demokratično republiko. Njeno ozemlje je obsegalo sovjetsko okupacijsko cono. Konec leta 1989 je razpadla in naslednje leto postala del združene Nemčije.

Leta 1950 so kitajske čete zasedle Tibet, leto pozneje je postal kitajska pokrajina. Sledilo je več uporov v naslednjih letih, ki jih je kitajska vojska zatrla.

Leta 1950 je ameriška vojska napadla Korejo zato, ker so korejski vojaki prečkali 38. vzporednik.

Leta 1952 se je rodil ruski predsednik Vladimir Vladimirovič Putin.

Leta 1957 je ogenj zajel proizvodni reaktor plutonija v Windscalu, severno od Liverpoola. Zaradi radioaktivnosti v ozračju je zbolelo 39 ljudi, ki so pozneje umrli zaradi rakavih obolenj.

Leta 1958 je v Pakistanu z državnim udarom in s pomočjo vojske na čelu z generalom Ajubom Khanom prišel na oblast Iskander Mirza. Takoj zatem je ukinil ustavo, ki je bila sprejeta leta 1956, uvedel je vojaško diktaturo in preklical volitve, ki so bile napovedane za januar 1959.

Leta 1956 je umrl ameriški izumitelj in poslovnež Clarence Birdseye.

Leta 1970 je ameriški predsednik Richard Nixon objavil mirovni predlog za končanje vojne v Vietnamu, sestavljen iz petih točk.

Leta 1977 so v Sovjetski zvezi sprejeli četrto sovjetsko ustavo.

Leta 1981 je Hosni Mubarak postal predsednik Egipta.

Leta 1983 je umrl ameriški astronom George Ogden Abell.

Leta 1985 so palestinski teroristi ugrabili potniško ladjo Achille Lauro. Izdelavo ladje so naročili leta 1938.

Leta 1995 je umrl francosko-ameriški astronom Gérard Henri de Vaucouleurs.

Leta 2001 se je začel ameriški napad na Afganistan.

Leta 2003 je bil kalifornijski guverner odpoklican s svojega delovnega mesta. Nadomestil ga je igralec Arnold Schwarzenegger.

Leta 2004 je kamboški kralj Norodom Sihanouk odstopil.