Tartini je znan po tem, da je utrdil osnove današnje violinske tehnike. Med njegovimi deli je kar 125 koncertov in 20 sonat, najbolj znana je Vragov trilček, napisal je pa tudi delo Traktat o glasbi. Bil je mojster v sabljanju, študiral je pravo, za nekaj časa se je posvetil duhovniškemu poklicu, predvsem pa je študiral violino in glasbeno teorijo.

O njegovem življenju krožijo vsemogoče zgodbe: da se je tajno poročil in da je v dvoboju ubil svojega nasprotnika in potem bežal iz samostana v samostan. Vsekakor pa je bil G. Tartini v tedanjem glasbenem svetu ena vodilnih osebnosti evropskega slovesa. Nekaj let je svoje umetniško delovanje opravljal na dvoru v Pragi, potem pa se je spet vrnil v Padovo, kjer je leta 1728 ustanovil glasbeno šolo, ki jo je vodil do svoje smrti leta 1770.

Po njem je poimenovan tudi osrednji trg v Piranu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 563 pr. n. št. se je rodil Buda Gotama. Življenje je posvetil predvsem poučevanju in širitvi nove religije - budizma.

Leta 217 so ubili rimskega cesarja Karakalo, ki ga je nasledil prefekt pretorijske garde Marcus Opellius Macrinus.

Leta 1320 se je rodil portugalski kralj Peter I.

Leta 1364 je umrl francoski kralj Ivan II.

Leta 1378 se je z izvolitvijo Urbana VI. za papeža začel dolgoletni razkol Katoliške cerkve, ki je trajal do leta 1417.

Leta 1492 je umrl vladar Firenc Lorenzo Medičejski.

Leta 1605 se je rodil španski kralj Filip IV.

Leta 1730 so slovesno odprli prvo sinagogo v New Yorku, Shearith Israel.

Leta 1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann, ki je sintetiziral nova barvila. Znana je njegova vijolična barva, razvil pa je tudi nove metode sinteze.

Leta 1859 se je rodil nemški filozof, utemeljitelj fenomenologije, Edmund Husserl. Umrl je leta 1938.

Leta 1868 se je rodil danski kralj Christian IX.

Leta 1875 se je rodil belgijski kralj Albert I.

Leta 1899 so Martho Place kot prvo žensko usmrtili na električnem stolu.

Leta 1904 so Longacre Square na Manhattnu preimenovali v Times Square v čast časopisu The New York Times.

Leta 1904 se je rodil angleški gospodarstvenik in Nobelov nagrajenec John Hicks.

Leta 1911 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Melvin Calvin.

Leta 1918 se je rodila Betty Ford, soproga nekdanjega ameriškega predsednika Geralda Forda. Ustanovila je znamenito kliniko za zdravljenje odvisnosti, ki nosi ime po njej.

Leta 1919 se je rodil rodezijski premier Ian Smith.

Leta 1926 je bil Benito Mussolini ranjen v nos, potem ko ga je Irka Violet Gibson ustrelila z revolverjem.

Leta 1936 je umrl avstrijski zdravnik in Nobelov nagrajenec Robert Bárány.

Leta 1941 se je rodila angleška modna oblikovalka Vivienne Westwood.

Leta 1945 se je zgodil partizanski napad na orožniško postojanko v Zgornjih Gorjah pri Bledu.

Leta 1973 je v Franciji umrl eden največjih slikarjev vseh časov, španski umetnik Pablo Picasso.

Picasso se je rodil v Malagi 25. oktobra 1881. Slikarstvo je študiral v Španiji, učil pa ga je tudi njegov oče, ki je tudi bil slikar. Od leta 1904 pa je živel v Parizu, kjer so ga navdušili impresionisti. Bil je začetnik mnogih slikarskih revolucionarnih smeri v moderni umetnosti, najbolj znan je po kubizmu. Njegova najbolj znana slika je verjetno Guernica iz leta 1937, ki prikazuje bombardiranje Guernice med špansko državljansko vojno.

Od leta 1945 se je ukvarjal tudi s skulpturo, keramiko in grafiko. V delih je populariziral belega goloba miru. Zadnja leta je preživel v bližini Cannesa. Tam je tudi urejena njegova spominska zbirka. Umrl je v Franciji, saj se v domovino ni želel vrniti, dokler je bil na oblasti Franco.

Leta 1984 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Pjotr Leonidovič Kapica.

Leta 1985 je Indija vložila tožbo proti karbidni zvezi, ki je bila povezana z nesrečo v Bopalu, v kateri je umrlo okoli 2.000 ljudi, več kot 200 tisoč pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1986 je bil Clint Eastwood izvoljen za župana mesta Carmel v Kaliforniji. Dobil je kar 72 odstotkov vseh glasov.

Leta 1990 je na prvih povojnih večstrankarskih volitvah v Sloveniji zmagala opozicijska koalicija Demos.

Leta 1992 je umrl švicarski farmakolog in Nobelov nagrajenec Daniel Bovet.

Leta 1992 je upokojeni teniški igralec Arthur Ashe objavil, da ima aids. Z virusom HIV se je okužil pri transfuziji krvi, ki jo je dobil med eno od dveh operacij na srcu.

Leta 2000 je ameriško letalo V-22 Osprey, v katerem so bili ameriški marinci, strmoglavilo med pristajanjem v Marani, ameriška zvezna država Arizona. Umrlo je 19 ljudi.

Leta 2003 so ameriške čete streljale na urad Al Džezire v Bagdadu. Ubile so reporterja, eden od reporterjev pa je bil ranjen.

Leta 2004 je sudanska vlada podpisala premirje z dvema uporniškima skupinama v Darfurju.

Leta 2004 je policija aretirala znanega japonskega gospodarstvenika in nekdanjega predavatelja na univerzi Waseda Kazuhida Uekuso. Na tekočih stopnicah na postaji Šinagava je hotel neki šolarki pogledati pod krilo s pomočjo majhnega ogledalca.

Leta 2005 so pokopali papeža Janeza Pavla II.