Rodil se je 15. februarja 1564 v Pisi. Po končanem študiju medicine se je posvetil raziskovanju geometrije in Arhimedovih del. Bil je prvi po Arhimedu, ki je proučeval naravne pojave s poskusi. Znan je postal leta 1586, ko je objavil podrobnosti o svojem izumu  hidrostatični tehtnici. Podal je zakone prostega pada, nihala in meta. Ovrgel je Aristotelovo prepričanje, ki je bilo tedaj še v veljavi, da različno težka telesa padajo z različnimi hitrostmi.

Proučeval je gibanje teles in spoznal Galilejev zakon ali zakon o vztrajnosti. Ta zakon pravi, da telo miruje ali se giblje premo enakomerno po premici s stalno hitrostjo, če nanj ne deluje nobena zunanja sila.

Leta 1592 je postal profesor matematike na Univerzi v Padovi, kjer je tudi prišel do večine pomembnih odkritij. Leta 1604 je dokazal, da se hitrost prosto padajočih teles enakomerno veča s časom ter pojasnil in matematično opisal gibanje izstrelkov po paraboli.

Podal je Galilejevo transformacijo, ki prevede opis kakšnega pojava v danem stanju mirovanja ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Leta 1609 je na vrhu zvonika svetega Marka v Benetkah prikazal, kako deluje daljnogled. Sestavil je svoj daljnogled in ga kot prvi uporabil za astronomska opazovanja. Daljnogled ima za objektiv zbiralno lečo in za okular razpršilno lečo s kratko goriščno razdaljo. Daje pokončno sliko in je razmeroma kratek, vidno polje pa je majhno. Uporabljajo ga le še kot operno kukalo.

Z daljnogledom je odkril, da Rimska cesta razpade v ogromno število zvezd slabega sijaja, in tako ovrgel številne legende o njenem nastanku, saj o njeni naravi do takrat niso vedeli nič. Leta 1610 je narisal še popolnejše karte Lunine površine od prvih, ki jih je leto poprej narisal Harriot.

Galilei je podrobno opisal številne Lunine kraterje, planine in morja. Pozimi leta 1609 na 1910 je odkril štiri najsvetlejše Jupitrove lune, Io, Evropo, Ganimed in Kalisto, po njem imenovane Galilejeve satelite. Gibanje teh satelitov je prepričalo Galileja, da ne krožijo vsa nebesna telesa okrog Zemlje, kot je bilo tedaj splošno veljavno mnenje.

Na osnovi svojih opazovanj je Galilei predvideval, da je v središču gibanja Sonce, Zemlja pa kroži okrog njega kot vsi drugi planeti. Ker je podpiral Kopernikov sistem, je prišel v spor s cerkvenim naukom in leta 1616 mu je inkvizicija prepovedala učenje, da se Zemlja vrti okoli Sonca in da je Sonce središče sveta.

Odkril je Venerine mene in Sončeve pege. Napravil je prve skice Saturna, vendar njegov daljnogled ni bil dovolj močen in ni imel povečave, da bi sistem kolobarjev videl v pravi podobi. Verjel je, da je Saturn trojni planet. Svoja prva astronomska odkritja je leta 1610 objavil v delu Zvezdni glasnik (Sidereus nuncius).

Leta 1633 je bil v Rimu proces proti Galileju zaradi njegove teorije o heliocentričnem sistemu. Javno se je moral odreči svojim nazorom in preživeti zadnja leta življenja v hišnem zaporu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1100 je umrl protipapež Klement III.

Leta 1107 je umrl škotski kralj Edgar I.

Leta 1198 je umrl papež Celestin III. Njegovo pravo ime je bilo Giacinto Bobone Orsini, za papeža pa je bil izvoljen leta 1191. Po njegovi smrti je bil še isti dan za papeža izvoljen Lotario de Conti. Rimskokatoliško cerkev je vodil do leta 1216.

Leta 1297 je Monako postal samostojna država, potem ko ga je Francisco Grimaldi zavzel z zvijačo.

Leta 1324 je v Benetkah umrl najbolj znan srednjeveški popotnik Marco Polo. Beneški trgovec je od leta 1271 do 1292 potoval po Aziji in Kitajski. Njegov potopis je najboljše srednjeveško pričevanje o Aziji. Nekateri viri trdijo, da je bil Marco Polo doma s Korčule. Marko je bil star 17 let, ko se je prvič odpravil na pot. Njegova najbolj zanimiva pričanja govorijo o dvoru velikega kana. Marco ni odkril le Kitajske, potoval je tudi drugod po vzhodu, med drugim v Tibet, Burmo in Indijo. Kublaj kan je Marka Pola postavil za upravnika province Jangčov, severovzhodno od Nankinga.

Leta 1635 se je rodil toledski nadškof Luis Manuel Fernández de Portocarrero.

Leta 1642 je umrl italijanski fizik, astronom in matematik Galileo Galilei.

Leta 1654 so Ukrajino priključili Rusiji.

Leta 1679 je francoski raziskovalec Robert Cavelier odkril Niagarske slapove.

Leta 1838 je Alfred Vail predstavil delovanje telegrafa. Za črke je uporabil pikice in črtice, predhodnico Morsejeve kode.

Leta 1856 je John Veatch odkril boraks.

Leta 1867 je bila dodeljena volilna pravica temnopoltim v ZDA, to pa je bil vzrok za začetek vojne med Severom in Jugom.

Leta 1870 se je rodil španski diktator Miguel Primo de Rivera.

Leta 1871 se je rodil prvi premier Severne Irske James Craig, prvi vikont Craigavona.

Leta 1877 so se Nori konj in njegovi bojevniki v Montani še zadnjič spopadli z ameriško konjenico.

Leta 1891 se je rodil nemški jedrski fizik Walter Bothe, ki je leta 1954 za svoje znanstveno raziskovalno delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1894 je požar na svetovni razstavi v Chicagu povzročil precejšnjo škodo.

Leta 1906 je zaradi udora v Haverstrawu, ameriška zvezna država New York, umrlo 20 ljudi. Udor je nastal zaradi izkopavanja gline ob reki Hudson.

Leta 1907 je 330 delavcev Koroške železarske družbe stavkalo v Borovljah zaradi nizkih mezd.

Leta 1916 so se zavezniške enote umaknile iz Galipolija.

Leta 1918 je ameriški predsednik Wilson izdal svoj program "14 točk", v katerem je predstavil načrt za trajni mir v Evropi.

Leta 1926 je Abdul-Aziz ibn Saud postal kralj Hejaza. Državo je preimenoval v Savsko Arabijo.

Leta 1935 je A. C. Hardy patentiral spektrometer.

Leta 1937 se je rodil irski politik John Hume.

Leta 1942 se je rodil angleški fizik in pisatelj Stephen Hawking.

Leta 1942 se je rodil japonski premier Juničiro Koizumi.

Leta 1943 je v boju na Osankarici padel legendarni Pohorski bataljon.

Leta 1959 je Charles de Gaulle uradno prevzel naloge predsednika Francije.

Leta 1962 so v Narodni galeriji v Washingtonu prvič v ZDA postavili na ogled sliko Mona Lise. V treh tednih si jo je ogledalo več kot pol milijona ljudi, pozneje v New Yorku pa še milijon obiskovalcev.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson razglasil vojno proti revščini v ZDA.

Leta 1973 se je začelo sojenje v zadevi Watergate. Sodili so sedmim moškim, ki so v stavboi demokratske stranke podtaknili prisluškovalne naprave.

Leta 1975 je Ella Grasso postala guvernerka Connecticuta. Grassova je prva ženska, ki je prevzela ta položaj, ne da bi na njem nasledila svojega moža.

Leta 1976 je umrl kitajski premier Čou Enlaj.

Leta 1979 so vietnamske čete zasedle kamboško glavno mesto Phom Penh in končale diktaturo generala Pola Pota.

Leta 1989 se je na Japonskem začela t. i. era heisei.

Leta 1992 je ameriški predsednik George H. W. Bush med obiskom Japonske zbolel in pobruhal japonskega premierja Kiičija Mijazavo.

Leta 1994 je ruski vesoljec z raketo sojuz TM-18 odpotoval na vesoljsko postajo Mir. Na Miru je preživel 437 dni in se na Zemljo vrnil 22. marca 1995. Njegovo bivanje v vesolju je najdaljše doslej.

Leta 1996 je tovorno letalo antonov 32 strmoglavilo na osrednjo tržnico v Kinšasi in ubilo več kot 350 ljudi.

Leta 1996 je umrl francoski predsednik Francois Mitterrand. Na čelu države je bil med letoma 1981 in 1995.

Leta 1997 je umrl ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Melvin Calvin.

Leta 2002 je umrl ruski fizik in Nobelov nagrajenec Aleksander Prohorov.