Leta 793 se je zgodil eden prvih dokumentiranih napadov Vikingov, ki so izropali angleški otok Lindisfare.
Pobili so tamkajšnje prebivalstvo, nato pa izropali cerkev in odnesli samostanski zaklad. Kraj je ostal brez žive duše.

Vikingi so bili bojevniki, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem. Predniki Vikingov so bila germanska ljudstva, ki so se na območje Skandinavije naselila iz severozahodne Evrope. Ukvarjali so se s lovom in ribolovom, kasneje tudi s trgovino.

Ropati so začeli zaradi nuje
Vse številčnejše prebivalstvo in slabi pogoji za življenje so razlog, da so do tedaj miroljubna ljudstva postali največji roparji Evrope. Najprej so začeli ropati Vikingi iz današnje Norveške, nato pa so jim sledili še "danski kolegi".

V začetku so vikingi le izropali ostala plemena in se vrnili domov, nato pa so se na tujih ozemljih tudi ustalili in začeli delati svoja naselja.

Prvi v Ameriki
Vikingi so tudi prvi Evropejci, ki so prišli v Ameriko. Tam so okoli leta 1000 zgradili kolonijo, a v novem svetu niso dolgo ostali.

Konec vikinšega obdobja je povezan z letom 1066, ko je Viljem Osvajalec v bitki pri Hastingsu premagal angleške Vikinge in postal angleški kralj, drugod po Evropi pa se je bikinško ljudsvto asimiliralo z ostalimi prebivalci.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 793 se je zgodil eden prvih dokumentiranih napadov Vikingov, ki so izropali angleški otok Lindisfare. Pobili so tamkajšnje prebivalstvo, nato pa izropali cerkev in odnesli samostanski zaklad. Kraj je ostal brez žive duše.

Leta 1053 se je rodil japonski cesar Širakava.

Leta 1099 so med korakanjem po Jeruzalemu zasmehovali 15.000 sestradanih križarjev.

Leta 1153 je umrl italijanski papež Evgenij III. s pravim imenom Bernardo Pignatelli.

Leta 1497 se je portugalski pomorščak Vasco da Gama iz Lizbone odpravil na svojo prvo pot v Indiji.

Leta 1623 je umrl italijanski papež Gregor XV. s pravim imenom Alessandro Ludovisio.

Leta 1623 so v takrat še angleški koloniji Massachusetts prvič praznovali zahvalni dan.

Leta 1709 je ruski car Peter Veliki v bitki pri Poltavi premagal Švede.

Leta 1836 se je rodil angleški politik Joseph Chamberlain.

Leta 1837 se je rodil nemški izumitelj, graditelj zrakoplovov in wurttemberški častnik Ferdinand von Zeppelin. Izumil je zrakoplov, ki so ga poimenovali cepelin. Od zadnjih dveh velikih ceplinov se je LZ 129 Hindenburg po potniškem poletu prek Atlantika leta 1937 tik pred pristankom v New Yerseyju vnel in ogenj ga je popolnoma uničil. Zeppelin je umrl leta 1917.

Leta 1839 se je rodil ameriški podjetnik John Davison Rockefeller.

Leta 1851 se je rodil britanski arheolog sir Arthur John Evans, ki je bil izvrsten poznavalec in raziskovalec mikenske kulture.

Leta 1859 je umrl švedsko-norveški kralj Oskar I.

Leta 1885 se je rodil nemški filozof Ernst Bloch. Njegovo najpomembnejše delo je Princip upanja. Umrl je leta 1977.

Leta 1889 je izšla prva številka Wall Street Journala.

Leta 1919 je bilo s sporazumom Jugoslaviji dodeljeno Prekmurje.

Leta 1934 je v Parizu umrl francoski astronom Édouard Benjamin Baillaud.

Leta 1935 se je rodil ruski vesoljec Vitalij Ivanovič Sevastjanov.

Leta 1940 se je začela bitka za Veliko Britanijo.

Leta 1943 je umrl francoski upornik Jean Moulin.

Leta 1945 je Norveška napovedala vojno Japonski.

Leta 1979 je umrl japonski fizik Šiničiro Tomonaga, ki je leta 1965 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1990 je ob grobišču žrtev povojnih pobojev v Kočevskem Rogu potekala spravna slovesnost.

Leta 1994 je v Pjongjangu umrl severnokorejski politik, diktator Kim Il Sung s pravim imenom Kim Song Ču. Od leta 1931 je vodil in organiziral korejsko ljudsko vojsko proti Japoncem, predsednik vlade je bil od leta 1948 do leta 1972, nato pa predsednik države.

Leta 1997 so Poljska, Češka in Madžarska prejele povabilo v Nato, metem ko sta bili Romunija in Slovenija zavrnjeni.