Od leta 1648 do leta 1669 je Giovanni Cassini delal na observatoriju Panzano pri Modeni in bil profesor astronomije na univerzi v Bologni.

Okoli leta 1665 je neodvisno od Hooka opazoval Jupitrovo veliko rdečo pego. Leta 1669 ga je Colbert povabil v Pariz. Cassinijeve tabele gibanja Jupitrovih satelitov, ki jih je objavil leta 1668, so bile tedaj najboljše. To je bilo zelo pomembno, saj so tedaj znali le z njimi natančno določati zemljepisne dolžine.

Na observatoriju v Panzanu ga je nasledil Geminiano Montanari. Določil je paralakso Marsa, razdaljo Marsa od Sonca, nato pa še astronomsko enoto. Paralakso Marsa je po Picardovem neuspehu meril ob planetovi opoziciji z observatorija v Parizu, kjer je imel bazo, veliko približno 8.400 kilometrov.

Pariz leži na 49° severne zemljepisne širine, kot med zveznicama med središčem Zemlje do Pariza ob začetnem času in Parizom čez 12 ur je 41°. Lego planeta glede na zvezde v ozadju je izmeril zvečer in nato še zgodaj zjutraj. Meritve so dale premik, velik vsega 30 ločnih sekund, in oddaljenost Marsa od Zemlje ob opoziciji približno 58 × 106 km ali 6.876-krat več od njegove baze.

To je bila hkrati prva meritev, pri kateri so astronomi dosegli natančnost pod eno ločno minuto. Iz rezultatov teh meritev so lahko astronomi določili astronomsko enoto in iz 3. Keplerjevega zakona izračunali oddaljenosti vseh planetov od Sonca. Tako so prvič spoznali prave razsežnosti našega osončja.

Leta 1671 je Cassini odkril 8. Saturnov satelit Japet in leta 1675 3.500 km široko vrzel med dvema Saturnovima kolobarjema A in B, imenovano po njem Cassinijeva ločnica. Leta 1672 je odkril še 5. Saturnov satelit Reo. Takrat je v Bologni še paralakso Sonca dobil astronomsko enoto m.

Določil je čas vrtenja Jupitra in odkril zodiakalni polarni sij. Skupaj s sinom Jacquesom je premeril poldnevniški lok v Franciji. Leta 1684 je odkril še dva Saturnova satelita, 3. Tetis in 4. Diono.

Zavzemal se ja za odkritje lastnih gibanj zvezd, ki ga je odkril Halley. Cassini in Romer sta izdelala prva ekvatoriala z natančnimi krogi in samodejnim sledenjem nebesnih teles. Sicer pa je tedanji papež zaposlil Cassinija pri utrjevanju, rečni ureditvi in protipoplavnim načrtom reke Pad.

Cassini je umrl 14. septembra 1712 v Parizu.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 218 je umrl rimski cesar Macrinus.

Leta 632 je v Medini umrl ustanovitelj islama Mohamed, kar v arabščini pomeni slavljeni. Koran postavlja Mohameda v vrsto prerokov. Vse večji pomen so mu začeli pripisovati po njegovi smrti. Poklicanje je doživel leta 619 in od takrat je bil deležen več razodetij, katerih jedro sta edinost Boga Stvarnika in poslednja sodba. V Meki je začel delovati kot božji odposlanec. V času njegove smrti je novi nauk sprejelo že skoraj celotno prebivalstvo Arabskega polotoka.

Leta 793 se je z vikinškim zavzetjem samostana Lindisfarne na angleškem otoku Holy začela vikinška doba v Angliji.

Leta 1042 je umrl danski in angleški kralj Harthacanute.

Leta 1724 se je rodil gradbeni inženir John Smeaton.

Leta 1783 se je začel osemmesečni izbruh islandskega ognjenika Laki, ki je povzročil smrt 9.000 ljudi in povzročil sedemletno obdobje lakote.

Leta 1795 je umrl francoski kralj Ludvik XVII.

Leta 1809 je umrl ameriški revolucionar Thomas Paine. S svojimi deli je imel velik vpliv na ameriško in francosko revolucijo.

Leta 1821 se je rodil angleški raziskovalec Samuel White Baker. Baker je odkril glavni vir Nila, Viktorijino jezero. Med leti 1869 in 1873 je raziskoval Ciper, Sirijo, Indijo, Japonsko in Združene države Amerike.

Leta 1845 je v Tennesseeju umrl sedmi predsednik Združenih držav Andrew Jackson.

Leta 1847 se je rodila Ida Sazton McKinley, žena 25. ameriškega predsednika Williama McKinleyja.

Leta 1861 je Tennessee postal enajsta in zadnja država, ki se je ločila od Unije.

Leta 1866 se je v Ottawi začela prva seja kanadskega parlamenta.

Leta 1869 je izumitelj Ives McGaffey patentiral prvi sesalec.

Leta 1887 je Herman Hollerith prejel patent za svoj računalnik na luknjane kartice.

Leta 1916 se je rodil angleški molekularni biolog Francis Crick, soodkritelj strukture DNA. Leta 1962 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Leta 1921 se je rodil Suharto, drugi indonezijski predsednik od 1967 do 1998.

Leta 1936 se je rodil ameriški fizik Kenneth Geddes Wilson, Nobelov nagrajenec zleta 1982.

Leta 1941 se je začela britansko-golistična ofenziva v Siriji in Libanonu.

Leta 1941 so ZDA prevzela britanska oporišča na Islandiji.

Leta 1953 je tornado v Flintu (Michigan, ZDA) zahteval 115 žrtev. To je bil zadnji tornado z več kot 100 smrtnimi žrtvami.

Leta 1959 je bil iz Mayporta na Floridi izveden edini dosedanji prenos poštnih pošiljk z raketnim izstrelkom.

Leta 1965 se je v premogovniku Kakanj zgodila ena najhujših rudarskih nesreč v takratni Jugoslaviji. Ob eksploziji metana je umrlo 128 ljudi.

Leta 1966 je umrl slovenski geograf Anton Melik.

Leta 1976 je Izrael napadel ameriško ladjo Liberty. V napadu je bilo ubitih 34 ljudi.

Leta 1968 so oblasti aretirale Jamesa Earla Raya zaradi umora Martina Luthra Kinga mlajšega.

Leta 1970 je umrl ameriški psiholog, behaviorist, judovskega rodu Abraham Maslow.

Leta 1978 je sodišče v Nevadi odločilo, da je oporoka milijonarja Howarda Hughesa, ki naj bi vse svoje premoženje zapustil medicinskemu inštitutu, štirim univerzam in nekaj posameznikom, ponarejena.

Leta 1982 je ameriški predsednik Reagan postal prvi ameriški predsednik, ki se je v skupni seji obrnil na angleški parlament.

Leta 1986 je avstrijski politik in diplomat Kurt Waldheim postal avstrijski predsednik. Avstrijski pravnik je bil kar deset let generalni sekretar Organizacije združenih narodov. Predsednik avstrijske države pa je bil vse do leta 1992

Leta 2001 je Tony Blair s svojo laburistično stranko ponovno dobil volitve.

Leta 2004 je bil prehod Venere prek Sončeve ploskve viden iz večine Evrope, Azije in Afrike.