Kokakolo zdaj izdeluje podjetje The Coca-Cola Company v Atlanti, pijača pa je znana pod vzdevkom Coke. Kokakola je zdaj po svetu ena najbolj znanih in najbolj trženih znamk.

Prvotno je bila pijača mišljena kot zdravilo, a jo je poslovnež Asa Griggs Candler tako populariziral, da je postala znana kot pijača, ki je v 20. stoletju osvojila svet. Čeprav je pijača doživela veliko kritik, češ da ni dobra za zdravje, njena priljubljenost ne upada.

Lekarnar Pemberton je leta 1884 izumil kokino vino, ki ga je poimenoval Pemberton's French Wine Coca. Ko je naslednje leto v Atlanti in okrožju Fulton začela veljati prohibicija, je začel razvijati brezalkoholno različico kokinega vina.

Poimenoval jo je kokakola, ker je vsebovala tudi poživljajoče kokine liste iz Južne Amerike, okus pa ji je izboljšal s kolinimi oreški, virom kofeina. Prvič je začel prodajati kokakolo v Jacob's Pharmacy v Atlanti. V prvih osmih mesecih so vsak dan prodali povprečno devet kozarcev kokakole. 29. maja je prvič objavil oglas za pijačo v časniku Atlanta Journal.

Pemberton je trdil, da kokakola zdravi nešteto bolezni, med drugim odvisnost od morfija, prebavne motnje, neurostenijo, glavobole in impotenco. Leta 1887 je Pemberton zaradi odvisnosti od morfija prodal delež podjetja Asi Griggsu Candlerju, ki je leto kasneje ustanovil Coca Cola Corporation in začel prodajati pijači Yum Yum in Koke.

Ker pijači nista prinesli uspeha, je kupil izključni patent za izdelavo pijače. Leta 1892 je Candler ustanovil še eno podjetje, The Coca-Cola Company.

12. marca 1894 so kokakolo prvič začeli prodajati v stekleničkah, v pločevinkah pa leta 1955. Logotip podjetja bil je ideja Pembertonovega poslovnega partnerja Franka Masona Robinsona leta 1885, prepoznavno obliko stekleničke pa si je leta 1915 izmislil švedski pihalec stekla Alexander Samuelsson.

Leta 535 je umrl papež Janez II.

Leta 1319 je umrl norveški kralj Haakon V.

Leta 1429 je Jeanne d'Arc (Devica Orleanska) kot poveljnica francoske vojske pri Orleansu premagala Angleže. S tem se je zgodil preobrat v korist Francozov v stoletni vojni.

Leta 1541 je Hernando de Soto prišel do reke Misisipi in jo poimenoval Río de Espíritu Santo.

Leta 1788 je umrl naravoslovec italijanskega rodu Janez Anton Scopoli. Njegovo najpomembnejše delo je knjiga o rastlinstvu Flora Carniolica, v kateri je navedenih tudi 127 slovenskih imen za rastline.

Leta 1794 so med revolucijo obsodili in usmrtili Antoina Lavoisiera, ki je že pri 25 letih postal član pariške akademije znanosti. Velja za očeta sodobne kemije.

Leta 1819 je umrl havajski kralj Kamehameha I.

Leta 1828 se je rodil ustanovitelj mednarodne humanitarne organizacije Rdeči križ in Nobelov nagrajenec Švicar Henry Dunant.

Leta 1884 se je rodil 33. ameriški predsednik Harry Truman. Znana je njegova doktrina, po kateri morajo ZDA pomagati narodom, ki jih ogroža komunizem. Umrl je leta 1972.

Leta 1894 je ameriški znanstvenik srbskega rodu Mihajlo Pupin prijavil patent za izdelavo aparatov za telefonske in brzojavne prenose na večje razdalje.

Leta 1899 se je rodil avstrijski ekonomist in Nobelov nagrajenec Friedrich Hayek.

Leta 1902 se je rodil francoski mikrobiolog in Nobelov nagrajenec Andre Michael Lwoff.

Leta 1902 je izbruhnil vulkan Mont Pelee na otoku Martinique in popolnoma uničil mesto Saint Perre ter ubil okoli 40.000 ljudi.

Leta 1925 se je rodil tanzanijski predsednik Ali Hassan Mwinyi.

Leta 1936 je umrl znan nemški filozof in zgodovinar Oswald Spengler. Njegovo najbolj znano delo je Propad zahoda.

Leta 1945 je začela veljati brezpogojna kapitulacija nacistične Nemčije v Evropi in končala se je II. svetovna vojna.

Leta 1945 je francoska vojska ubila več tisoč alžirskih civilistov.

Leta 1947 se je rodil ameriški biolog in Nobelov nagrajenec H. Robert Horvitz.

Leta 1984 je Sovjetska zveza bojkotirala poletne olimpijske igre, ker se je zbala za varnost športnikov, ki bi nastopili v Los Angelesu, saj bi se tam znašli v sovražnem in nekomunističnem okolju.

Leta 1989 je slovenska opozicija javnosti predstavila Majniško deklaracijo 1989.

Leta 1997 je letalo boeing 737 kitajske družbe China Southern Airlines strmoglavilo pri pristanku na letališče Šendžen's Huangtian Airport. Umrlo je 35 ljudi.