Leta 1788
je umrl naravoslovec italijanskega rodu Janez Anton Scopoli. Njegovo najpomembnejše delo je knjiga o rastlinstvu Flora Carniolica, v kateri je navedenih tudi 127 slovenskih imen za rastline.

Leta 1794
so med revolucijo obsodili in usmrtili Antoina Lavoisiera. Že s 25 leti je postal član pariške akademije znanosti. Velja za očeta sodobne kemije.

Leta 1828
se je rodil ustanovitelj mednarodne humanitarne organizacije Rdeči križ Švicar Henry Dunant.

Leta 1880
je umrl znameniti francoski pisatelj Gustave Flaubert. Z romanom Gospa Bovary je ustvaril zgled realističnega romana. S svojim objektivnim realizmom je vplival na razvoj francoskega realizma in pripravil pot naturalizmu.

Leta 1884
se je rodil 33. ameriški predsednik Harry Truman. Znana je njegova doktrina, po kateri morajo ZDA pomagati narodom, ki jih ogroža komunizem. Umrl je leta 1972.

Leta 1886
je ameriški lekarnar John Pemberton zvaril rjavo pijačo iz izvlečkov koke, kofeina in sodavice, ki je danes znana kot kokakola.

Leta 1894
je ameriški znanstvenik srbskega rodu Mihajlo Pupin prijavil patent za izdelavo aparatov za telefonske in brzojavne prenose na večje razdalje.

Leta 1902
je izbruhnil vulkan Mont Pelee na otoku Martinique in popolnoma uničil mesto Saint Perre ter ubil okoli 40.000 ljudi.

Leta 1903
je na otoku Fatu Iva v Južnem morju umrl eden najbolj znanih slikarjev novejšega časa Paul Gaugin.

Leta 1903
se je rodil francoski komik Ferdinand Joseph Desire Constantin - Fernandel. Proslavil se je v filmih Don Camillo in Zakon je zakon. Umrl je leta 1971.

Leta 1936
je umrl znan nemški filozof in zgodovinar Oswald Spengler. Njegovo najbolj znano delo je Propad zahoda.

Leta 1945
je začela veljati brezpogojna kapitulacija nacistične Nemčije v Evropi končala II. svetovna vojna.

Leta 1984
je Sovjetska zveza bojkotirala poletne olimpijske igre, ker se je zbala za varnost športnikov, ki bi nastopili v Los Angelesu, saj bi se tam znašli v sovražnem in nekomunističnem okolju.

Leta 1989
je slovenska opozicija javnosti predstavila Majniško deklaracijo. S tem je takratna opozicija zahtevala razglasitev suverene države slovenskega naroda ter pravico do samostojnega odločanja o povezavah z jugoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.