Po njem se imenuje Halleyjev komet, ki ga lahko vidimo vsakih 76 let. Foto:
Po njem se imenuje Halleyjev komet, ki ga lahko vidimo vsakih 76 let. Foto:
Halleyjev komet
Halley je dokazal, da se tudi kometi gibljejo po elipsah.
Edmond Halley
Halley je finančno podprl Newtona, da je ta lahko izdal svojo knjigo.
Halleyjev komet
Jedro kometa je dolgo 15 kilometrov in široko osem kilometrov.
Francisco Jiménez de Cisneros
De Cisneros je bil kardinal, državnik, španski regent in inkvizitor.
Hernan Cortes
Cortes je porazil Azteke.
Abraham Lincoln
Leta 1860 je Lincoln postal 16. predsednik ZDA.
Herbert Austin
Herbert Austin je pionir avtomobilizma v Veliki Britaniji.
Christiaan Neethling Barnard
Barnard je bil prvi, ki je uspešno presadil človeško srce.
Franklin Dalano Roosevelt
Leta 1933 je bil izvoljen za predsednika ZDA.
Reka Nil
Leta 1959 sta Egipt in Sudan podpisala pogodbo o izkoriščanju reke Nil.
John Fitzgerald Kennedy
8. novembra 1960 je postal ameriški predsednik. Foto: EPA
Bill Clinton in Geogre H. W. Bush
Leta 1988 je postal ameriški predsednik oče sedanjega predsednika Busha. Foto: EPA

Edmond je najprej hodil na šolo sv. Pavla v Barnesu. Od leta 1673 je študiral na Kraljičinem kolidžu Univerze v Oxfordu. Leta 1676 se je navdušil za astronomijo, pri tem pa ga je spodbujal oče, ki je bil bogat mlinar. Zaradi astronomije je Edmond opustil študij.

Tega leta je tudi izdal svoje prvo astronomsko delo o tirih planetov, Osončju in o Sončevih pegah. Leta 1676 je za dve leti odšel na otok Svete Helene v južnem Tihem oceanu. Tja ga je poslala angleška vlada, da bi opazoval nebo južne poloble. Ob tem je katalogiziral 341 zvezd južne nebesne poloble in tako dopolnil Flamsteedov katalog.

Novembra 1678 se je vrnil v Anglijo, opravil izpite, magistriral in postal član Kraljeve družbe. Leta 1679 je objavil svoj zvezdni katalog Catalogus stellarum australium. Med letoma 1680 in 1681 je potoval v Francijo in Italijo, spoznal Giovannija Cassinija I. in astronome v pariški zvezdarni. Leta 1682 se je poročil in se nastanil v Islingtonu.

V Cambridgeu se je leta 1684 seznanil z Newtonom in mu finančno pomagal, da je ta izdal knjigo Matematična načela naravoslovja. Leta 1686 je objavil drugi del o svoji odpravi na južno poloblo, kjer je opisal tudi pasate in monsune. Odkril je, da Sončeva toplota vpliva na gibanja v ozračju in odkril zvezo med zračnim tlakom in nadmorsko višino.

Leta 1690 je končal načrtovanje potapljaškega zvona, naprave, ki bi lahko bila potopljena dalj časa. V zvon je vgradil okno, namenjeno podmorskemu raziskovanju.

Leta 1693 je objavil članek o življenjskih rentah, v katerem je obravnaval starost ljudi ob smrti. Pri obravnavi je uporabljal zelo natančne popise iz poljsko-nemškega mesta Breslaua. Njegov članek je omogočil britanski vladi, da je prodajala življenjske rente po zmernih cenah na podlagi starosti kupca.

Leta 1698 mu je Viljem III. zaupal poveljstvo bojne ladje HMS Paramore Pink, ki se je odpravila raziskovati zemeljsko magnetno polje. Njegova naloga je bila merjenje zemljepisne dolžine s pomočjo odmikov magnetne igle in raziskovanje novih ozemelj. Po vrnitvi s potovanja, ki je trajalo dve leti, je leta 1701 sestavil prvi deklinacijski zemljevid za Tihi in Indijski ocean General Chart of the Variation of the Compass. Na tem zemljevidu so označeni kraji z enako magnetno deklinacijo.

Med letoma 1701 in 1703 je obiskal Habsburško monarhijo, med drugim Ljubljano, Trst, Benetke, Dunaj, Gradec, Reko in Dalmacijo. Njegova naloga je bila oceniti predvsem obalo in obalne instalacije za vojaške namene. Od leta 1703 naprej je bil profesor geometrije na Univerzi v Oxfordu. Leta 1710 je prejel častni doktorat. Leta 1720 je postal direktor Kraljevega observatorija Greenwich.

Halley je določil tir in obhodno dobo kometa iz leta 1682, ki se danes imenuje po njem Halleyjev komet, in napovedal njegovo ponovno pojavljanje leta 1757. Ta komet ima obhodno dobo 76 let. Leta 1718 je odkril lastno teorijo o gibanju zvezd stalnic. Umrl je 25. januarja 1743 v Greenwichu pri Londonu.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 35 se je rodil rimski vladar Nerva.

Leta 911 se je rodil zadnji karolinški vladar vzhodnih Frankov Ludvik Otroški.

Leta 955 je umrl papež Agapit II.

Leta 1226 je umrl francoski kralj Ludvik VIII.

Leta 1246 je umrla Berenguela Kastiljska, žena kralja Alfonsa IX. Kastiljskega.

Leta 1517 je umrl španski državnik in kardinal Francisco Jiménez de Cisneros.

Leta 1519 so španski osvajalci pod vodstvom Hernanda Cortesa prišli do Tenochtitlana, današnjega Ciudad de Mexica. Cortes je sodeloval pri osvojitvi Kube leta 1511, osvajalni pohod je nadaljeval v letih 1519-1521 in podvrgel Azteke v Mehiki.

Leta 1520 je danska vojska napadla Švedsko. Po zasedbi Stockholma je bilo usmrčenih okrog 100 ljudi.

Leta 1576 so se nizozemski državniki zbrali in se združili proti Špancem, ki so jim takrat vladali.

Leta 1620 so bili Čehi v uporu v Gornji Avstriji premagani. Kralj Friderik je zbežal na Nizozemsko, zmagovalci s Ferdinandom pa so se grozovito maščevali. Usmrčenih je bilo 28 voditeljev upora, zaplenili so imetje, kar je zelo prizadelo malo plemstvo.

Leta 1622 se je rodil švedski kralj Karl X.

Leta 1836 se je rodil ameriški litograf in izdelovalec iger Milton Bradley.

Leta 1837 so v ZDA ustanovili prvi ameriški kolidž za ženske Mount Holyoke Seminary.

Leta 1860 je bil za 16. ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln. Premagal je Georgea McClellana.V Springfieldu je bil odvetnik, od leta 1856 pa je bil član Republikanske stranke. Prizadeval si je za odpravo suženjstva, njegova izvolitev za predsednika je izzvala ločitev 11 držav juga, ki so nasprotovale odpravi suženjstvu. V secesijski vojni od 1861 do 1865 je dosegel osvoboditev sužnjev in obnovitev enotnosti države. Secesijsko vojno so povzročila gospodarska in politična nasprotja med Severom in Jugom, zlasti glede svobodne trgovine in politike zaščitnih carin.

Leta 1866 se je rodil Anglež Herbert Austin, ki se je prvi v Veliki Britaniji začel ukvarjati z avtomobilizmom.

Leta 1887 je umrl ameriški kockar Doc Holliday.

Leta 1889 je Montana postala 41. zvezna država ZDA.

Leta 1892 je bil na predsedniških volitvah v ZDA za predsednika države znova izvoljen Grover Cleveland, ki je premagal tekmeca Benjamina Harrisona in Jamesa B. Weaverja.

Leta 1895 je Wilhelm Conrad Röntgen pri eksperimentiranju z elektriko odkril žarke X.

Leta 1918 je država SHS začela mobilizacijo vojakov za obrambo severne meje.

Leta 1922 se je rodil južnoafriški kirurg Christiaan Neethling Barnard.

Leta 1923 se je rodil ameriški elektrotehnik in izumitelj Jack St. Claire Kilby, ki je za svoje delo leta 2000 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1923 je Adolf Hitler skušal v münchenski pivnici izvesti državni udar. V njem je sodelovalo nekaj nekdanjih oficirjev cesarske armade, vendar so pučiste razgnali. Hitlerja so obsodili na pet let zapora, zaprt pa je bil le devet mesecev. Med bivanjem v zaporu je ob pomoči Rudolfa Hossa napisal knjigo Mein Kampf, ki je postala vodilo njegove stranke.

Leta 1927 se je rodil premier Južnega Vietnama Ngujen Kan.

Leta 1932 je Franklin D. Roosevelt na volitvah za predsednika ZDA premagal Herberta Hooverja.

Leta 1933 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt predstavil Civil Works Administration, organizacijo, ki jo je ustanovil zato, da bo našla službe za štiri milijone brezposelnih.

Leta 1935 je bil Fernand Bouisson izvoljen za premierja Francije.

Leta 1939 so atentatorji v Münchnu izvedli atentat na Hitlerja, ki pa se je ponesrečil.

Leta 1942 so se v severozahodni Afriki izkrcale močne sile zahodnih zaveznikov, predvsem Američanov. Te enote so pomagale pregnati nemško-italijanske sile iz severne Afrike, kar se je zgodilo v začetku leta 1943.

Leta 1950 je ameriški poročnik Russell J. Brown sestrelil dve severnokorejski letali MIG 15 v prvem spopadu dveh reaktivnih letal v zgodovini.

Leta 1959 sta Egipt in Sudan podpisala sporazum o dograditvi Asuanskega jeza, ki je predvideval tudi skupno izkoriščanje vode reke Nil. Imenujejo ga tudi Asuanski visoki jez, ki je visok 111 metrov, zgrajen je bil v letih od 1960-1970. Zajezitev velikega pretoka Nila je omogočila razširitev kmetijskih površin in pridobivanje električne energije za industrializacijo. Zajezitveno ali Naserjevo jezero je dolgo okoli 500 kilometrov in deloma sega v Sudan. Ob gradnji je bilo potopljeno staro nubijsko naselje Vadi Halfa.

Leta 1960 je bil John F. Kennedy izvoljen na volitvah za ameriškega predsednika. Premagal je Richarda M. Nixona in tako postal najmlajši Američan na tem položaju.

Leta 1966 je nekdanji državni tožilec zvezne države Massachusetts Edward Brooke postal prvi temnopolti Američan, ki je bil izvoljen v senat.

Leta 1986 je umrl ruski politik Vyacheslav Molotov.

Leta 1987 je v severnoirskem Enniskillnu eksplodirala bomba Irske republikanske armade. Med proslavo v spomin padlim Britancem v vojni je bilo v napadu ubitih 11 ljudi.

Leta 1988 je na volitvah za ameriškega predsednika izvoljen George H. W. Bush, ki je premagal tekmeca Michaela Dukakisa.

Leta 1991 je bil Sonny Bono, nekdanji mož Cher, izvoljen v ameriški kongres.

Leta 1994 je po 40 letih republikanska stranka imela večino v spodnjem domu ameriškega kongresa in v senatu.

Leta 2002 je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 1441, s katero je pozval Irak in Sadama Huseina, da se razoroži ali pa sprejme posledice.